Bolonjska reforma
BOLONJSKA REFORMA
I. SPLOŠNO
Bolonjska reforma je izraz za proces prenove evropskih visokošolskih izobraževalnih sistemov, ki temelji na t.i. Bolonjski deklaraciji. Bolonjska deklaracija je politični akt, ki so ga junija leta 1999 v Bologni (Italija) sprejeli ministri, pristojni za visoko šolstvo, 29 evropskih držav, med njimi tudi Slovenije. V njej so zastavili cilje spremembe evropskega sistema visokega šolstva.
Bolonjska deklaracija kot glavni namen reforme navaja namero z „medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente.“
Bolonjska reforma je zelo dolgotrajen proces, ki še ni zaključen. Ministri, pristojni za visoko šolstvo, držav, ki sodelujejo v reformi, se sestajajo vsaki dve leti, da ocenijo dosežen napredek v posameznih državah ter se dogovorijo o smereh nadaljnjega razvoja procesa in potrebnih ukrepih za uresničitev ciljev.
Več informacij o zgodovini in političnem aspektu na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/visoko_solstvo/bolonjski_proces/vsebina/#c488)
II. BOLONJSKA REFORMA V SLOVENIJI
II.1. PRAVNA PODLAGA
Temeljni pravni akt, s katerim se začne bolonjska reforma izvajati v Sloveniji, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu iz leta 2004 (UL RS, št. 63/2004 - http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200463&stevilka=2875 ).
Tako je v 33. členu določeno, da se študijski programi razvrščajo v 3 stopnje. Tako imamo bolonjske študijske programe 1. stopnje, 2. stopnje in 3. stopnje. Omenjeni zakon nadalje v 35. členu določa, da se študijski programi za pridobitev izobrazbe „oblikujejo po načelih o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora tako, da so primerljivi s programi drugih visokošolskih zavodov v tem prostoru.“
Tako mora študijski program vsebovati podatke o mednarodni primerljivosti programa, podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda in predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu.
Drug pomemben pravni akt so Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Ur.l. RS, št. 124/2004 , http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004124&stevilka=5200), ki vsebujejo merila za določanje števila ECTS kreditnih točk.
II.2. PREHOD NA BOLONJSKI PROGRAM TER ZAKLJUČEK IZVAJANJA NEBOLONJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV V SLOVENIJI
ZVIS-D je v 48. členu (prehodne in končne določbe) določil, da morajo vsi visokošolski zavodi (t.j. fakultete in visoke šole) uvesti bolonjske študijske programe najkasneje v študijskem letu 2009/2010. Od takrat niso več možni vpisi v 1. letnik nebolonjskih študijskih programov.
Zadnji datum, ko visokošolski zavodi lahko omogočijo diplomiranje študentom starih nebolonjskih študijskih programov, je 30.9.2016 (zadnji dan študijskega leta 2015/16).
Zakon je v tem členu tudi uredil pravni položaj študentov starih nebolonjskih študijskih programov, ki sicer imajo pravico do ponavljanja, pa le-te ne morejo izkoristiti zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov.
Gre za primere, ko npr. študent 2. letnika starega študijskega programa v študijskem letu 2009/2010 ne izpolni pogojev za vpis v 3. letnik starega študijskega programa, ni pa še izkoristil pravice do ponavljanja; ne more ponavljati 2. letnika starega študijskega programa, ker se 2. letnik starega študijskega programa v študijskem letu 2010/2011 ne izvaja več, temveč se začne izvajati 2. letnik bolonjskega študijskega programa.
Zakon določa, da v teh primerih taki študentje nadaljujejo in končajo študij po novih (bolonjskih) študijskih programih.
II.3. VRSTE BOLONJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV V SLOVENIJI
Kot že rečeno, se bolonjski visokošolski študijski programi (visokošolski študijski programi je izraz za vse študijske programe za pridobitev visokošolske/univerzitetne izobrazbe, katere izvajajo visoke šole in fakultete) v razvrščajo v 3 stopnje.
I. STOPNJA
Bolonjski študijski programi prve stopnje (dodiplomski študijski programi) so:
- visokošolski strokovni študijski programi,
- univerzitetni študijski programi,
Bolonjski študijski programi druge in tretje stopnje so podiplomski študijski programi.
II. STOPNJA
Bolonjski študijski programi druge stopnje so:
- magistrski študijski programi (v njih se posameznik vpiše po zaključku ustreznega bolonjskega študijskega programa prve stopnje),
- enoviti magistrski študijski programi (v njih se posameznik vpiše neposredno s srednješolsko
izobrazbo),
III. STOPNJA
Bolonjski študijski programi tretje stopnje so:
- doktorski študijski programi.
II.4. SPLOŠNI POGOJI ZA VPIS V BOLONJSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME
Pogoji za vpis v enovite magistrske študijske programe druge stopnje in vpis v
univerzitetne študijske programe prve stopnje:
1. splošna matura,
2. zaključni izpit, opravljen po ustreznem štiriletnem srednješolskem
programu do 1. junija 1995,
3. v določenih primerih s poklicno maturo in z opravljenim izpitom splošne mature;
Pogoji za vpis v visokošolske strokovne študijske programe prve stopnje:
1. zaključni izpit, opravljen po ustreznem štiriletnem srednješolskem
programu,
2. splošna matura ali
3. poklicna matura;
Za vpis v nekatere študijske programe morajo kandidati opraviti še
preizkus posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnost
V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
- študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,
- študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.
V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
- študijski program druge stopnje,
Opomba: Pod določenimi pogoji se lahko v študijske programe 2. in 3. stopnje vpišejo tudi osebe, ki so zaključile ne-bolonjske študijske programe 1. stopnje.
II.5. RAVNI IZOBRAZBE TER NAZIVI
Ravni izobrazbe ter nazivi, pridobljeni z novimi bolonjskimi programi, se nahajajo v spodnji razpredelnici:
RAVNI IZOBRAZBE PO DOSEDANJIH (NEBOLONJSKIH) PROGRAMIH RAVEN RAVNI IZOBRAZBE PO NOVIH "BOLONJSKIH" PROGRAMIH
višješolski programi (do 1994) 6 /
višješolski strokovni programi 6 /
specializacija po višješolskih programih 3 visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja)
visokošolski strokovni programi 3 univerzitetni programi (1. bolonjska stopnja)
specializacija po visokošolskih strokovnih programih 7 magisteriji stroke (ZA imenom) (2. bolonjska st.)
univerzitetni programi 7 /
specializacija po univerzitetnih programih 8 /
magisteriji znanosti (PRED imenom) 8 /
doktorati znanosti (PRED imenom) 4 doktorati znanosti (PRED imenom) (3. bolonjska st.)
II.6. ZNAČILNOSTI BOLONJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV 1. STOPNJE
ECTS kreditne točke
Temeljna komponenta bolonjskih študijskih programov so t.i. ECTS (kratica za Evropski prenosni kreditni sistem) kreditne točke (KT).
Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi (obremenitev študenta). 1 kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta. Po zakonu mora biti seštevek kreditnih točk posameznega letnika vsakega bolonjskega študijskega programa 60 KT.
V obremenitev študenta se štejejo predavanja, seminarji, vaje in druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.), individualno študijsko delo (sprotno delo, študij literature, seminarske naloge, projektno delo, raziskovalno delo), priprava na izpite ali druge oblike preverjanja ter diplomska (magistrska, doktorska) naloga.
Bistvo sistema ECTS kreditnih točk je v tem, da izboljšuje preglednost in primerljivost sistemov in študijskih programov oziroma povečuje mobilnost študentov. Na podlagi tega je bistveno olajšano priznavanje v drugi državi opravljenih študijskih obveznostih oz. študijskih programov.
OBVEZNOST PREDAVANJ/VAJ
Praktično vsi bolonjski študijski programi (predvsem 1. stopnje) tako ali drugače uvajajo obveznost obiskovanja predavanj ter vaj, pri čemer določajo različne ukrepe za ugotavljanje izpolnjevanja te obveznosti ter različne sankcije za njeno neizpolnjevanje.
Pogosto je sankcija to, da ni dopusten pristop k izpitu ali da se študentu ne priznajo KT za to obveznost.
POGOJI ZA NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK
Praviloma so pogoji za redno napredovanje v višji letnik določeni kot določeno število KT (od maksimalnih možnih 60 KT). KT točke, ki se pridobijo z opravljenim predmetom, so neodvisne od ocene predmeta, in ocene praviloma niso faktor pri rednem napredovanju v višji letnik.
ABSOLVENTSKI STAŽ NA DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU
Zakon o visokem šolstvu določa absolventski staž v 70. členu, kjer določa, da status študenta preneha, če študent ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra.
Od tu izhaja, da Zakon uvaja absolventski staž za bolonjske študijske programe 1. stopnje, ter da bi, v kolikor bi se želelo ukiniti možnost absolventskega staža na bolonjskih študijskih programih, bilo potrebno spremeniti omenjeni 70. člen Zakona o visokem šolstvu.
Zadnje spremembe in popravki: Luka Vlačić 24/10/2010
