1. AVTORSKA POGODBAPosameznik preko avtorske pogodbe za nekoga opravi neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti (neko govorjeno, pisano, glasbeno,…delo- več o avtorskem delu in avtorski pogodbi si preberi na tej spletni strani pod »drugi dohodki«).
Opravljanje del preko avtorske pogodbe je najbolj združljivo z vsemi drugimi oblikami dela, saj posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju*, je lastnik pravne osebe, je samostojni podjetnik posameznik (s.p.), opravlja dela preko podjemne pogodbe … ali je redni oz. izredni študent. * razen, če pogodba o zaposlitvi vsebuje konkurenčno klavzulo Torej preko avtorske pogodbe lahko delaš tudi če si že zaposlen, če si prijavljen kot iskalec zaposlitve na zavodu, če imaš status, če ga nimaš,…
Avtorsko pogodbo skleneta ti in delodajalec in edino kar je tu pomembno je, da je da se o sklenjeni avtorski pogodbi obvesti pristojni Zavod za zaposlovanje. To ne pomeni, da moraš biti prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve, če želiš skleniti avtorsko pogodbo, le obvestiti jih moraš (ti ali tvoj delodajalec). Če pa si prijavljen na zavodu, to ravno tako ni ovira za sklenitev avtorske pogodbe, kako pa bo to vplivalo na tvoje ostale pravice (do denarnega nadomestila, statusa iskalca zaposlitve,…) pa je najbolje, da povprašaš na pristojnem Zavodu za zaposlovanje.
Sicer se za avtorsko pogodbo o naročilu dela uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika o podjemni pogodbi. Kar se pa tiče akontacije dohodnine, ponavadi odvedejo 25% akontacije študentje sami, vendar to lahko stori tudi delodajalec, zato je priporočljivo, da se o tem z njim dogovoriš pred začetkom dela. In še eno opozorilo: če delaš na podlagi avtorske pogodbe, nisi v rednem delovnem razmerju in zate ne veljajo določila Zakona o delovnih razmerjih, ampak se uporablja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Ne teče ti delovna doba, sam si moraš urediti zavarovanje itd.
Zakon o visokem šolstvu (Zvis) v 69. členu določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje, subvencionirano bivanje, delo preko študentske napotnice) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Če status imaš, pri tem načeloma obdržiš vse pravice, ki iz statusa izhajajo, saj avtorska pogodba ne pomeni ne delovnega razmerja na samozaposlenosti. Vseeno pa je priporočljivo, da si o posameznih pravicah iz statusa prebereš področna pravila.
Več informacij o avtorski pogodbi dobiš na:
Svetovalnica ŠOU - Avtorska pogodba
Artservis / priročnik
Uradni list republike Slovenije - Zakon o avtorski in sorodnih pravicah 2. PODJEMNA POGODBA Podjemna pogodba ali pogodba o delu NI enako kot pogodba o zaposlitvi; slednja je podlaga za delovno razmerje, na podlagi podjemne pogodbe pa nisi v delovnem razmerju, seveda pa obstajajo še druge razlike. S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno je, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev fizičnega dela. Če želiš opraviti delo na podlagi podjemne pogodbe, ni pomembno ali si že redno zaposlen, ali si študent s statusom ali brez , ali si prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve (vendar moraš o tem obvestiti svojo referentko, ki jo imaš na zavodu), glede ohranitve pravic iz statusa pa velja isto kot pri avtorski pogodbi. Razlike med avtorsko in podjemno pogodbo glede plačevanja davkov s stališča delavca ni. Razlika nastane pri delodajalcu, saj mora le-ta v primeru pogodbe o delu plačati še:
6% posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pavšalni prispevka za zdravstveno zavarovanje 25% posebni davek od določenih prejemkov
3. POPOLDANSKI S.PŠtudentski s.p. je izraz, ki formalno ne obstaja, se pa pojmuje kot popoldanski s.p., v praksi pa pomeni, da nekdo opravlja dejavnost s.p.-ja poleg neke druge, glavne dejavnosti. Gre torej za neko dopolnilno dejavnost, zato je pogoj za to, da si že nekje v delovnem razmerju ali pa da imaš status študenta oz., da imaš že nekje urejeno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Razlika med »rednim« s.p. (tisti, ki opravlja s.p. kot svojo izključno dejavnost) in popoldanskim s.p. je v tem, da mora tisti, ki ima redni s.p. zase plačevati vse prispevke za socialno varnost, popoldanskemu s.p.-ju pa tečejo ti prispevki nekje drugje (tam kjer je redno zaposlen ali prek staršev, če si študent s statusom- kjerkoli že imaš urejeno plačevanje prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje), preko te popoldanske dejavnosti pa plačuje le nek pavšalni prispevek (seveda pa se lahko dogovori, da sam plačuje mesečne prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje). Sicer pa je postopek ustanovitve »popoldanskega« s.p. enak kot, če bi ustanovil redni s.p.- vpisati se moraš v Poslovni register Slovenije pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Študentje s statusom, ki imajo svoje s.p.-je ohranijo status študenta, seveda če niso redno zaposleni, torej da s.p. ne opravljajo kot svoj edini in glavni poklic. Status sicer ohranijo, glede pravic iz statusa pa je potrebno pogledati posamezne področne predpise; popoldanski ali študentski s.p. sicer ne pomeni rednega delovnega razmerja, gre pa za obliko samozaposlitve, zato je mogoče, da nekaterih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, ne morejo uveljavljati. Ne morejo npr. bivati v študentskem domu, saj Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov postavlja kot pogoj za to nezaposlenost, prav tako načeloma ne morejo delati še preko študentskega servisa . Prek servisa bi lahko delali, če ne bi bili v delovnem razmerju, kar s popoldanski s.p.-jem sicer niso, vendar je podlaga za popoldanski s.p. da si že nekje v delovnem razmerju ali pa da imaš status študenta in tako urejeno zavarovanje že nekje drugje. Vendar čeprav imaš status študenta in bi zato lahko delal preko servisa, ostaja vprašanje, če bi ti študentski servis popoldanski s.p. vseeno štel za samozaposlenost ali ne (rekli smo, da posamezne pravice iz statusa-kot je tudi delo prek študentskega servisa, urejajo področni predpisi, torej v tem primeru notranja pravila servisa)- zato se moraš o tem res pozanimati na posameznem servisu. Pavzerji lahko odprejo navaden s.p. (torej da so sami nosilci dejavnosti), za t.i. študentski s.p. je pogoj status študenta, lahko pa bi odprl tudi popoldanski s.p., vendar bi si moral sam plačevati omenjene prispevke => v tem primeru pozivamo, da se obrnete na eno od vstopnih točk (AJPES, Obrtna zbornica, Upravna enota, itd.), kjer vam bodo ponudili z najbolj konkretnimi informacijami. 4. REDNA ZAPOSLITEVVsak študent (ne glede na to, ali je redni ali izredni) je lahko v času študija redno zaposlen. Če se redno zaposli študent s statusom, statusa ne izgubi (še vedno lahko hodiš na faks, normalno opravljaš izpite,…), izgubi pa možnost koriščenja pravic, ki izhajajo iz statusa (ne more prejemati štipendije, kupovati bonov za prehrano, bivati v študentskem domu, delati na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, zavarovan si potem preko delodajalca,…). To pomeni, da se delo preko napotnice in redna zaposlitev vedno izključujeta!, saj je delo preko napotnice ena od pravic, ki izhajajo iz statusa. Redno se lahko zaposli tudi študent brez statusa (»pavzer«), v tem primeru je redna zaposlitev celo zelo privlačna izbira. Sicer še vedno lahko na faksu opravljaš izpite (ki so sicer plačljivi), pravic, ki izhajajo iz statusa pa tako ali tako nimaš (ne moreš delati preko študentskega servisa, nisi zavarovan preko faksa,…). Ena od oblik redne zaposlitve pa je tudi t.i. NAJEM DELAVCA, ki ga omogočajo nekatere agencije za zaposlovanje- gre za to da se redno zaposliš pri agenciji za zaposlovanje, ta pa te potem napoti na delo v podjetje v katerem zares želiš delati (agencija se s podjetjem poskuša dogovoriti za t.i. najem delavca). Podobno kot delo preko napotnice, le da si redno zaposlen v agenciji za zaposlovanje. Razlika od redne zaposlitve v podjetju je v tem, da vse prispevke, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja plačuje agencija za zaposlovanje in ne podjetje pri katerem delaš, kar je še bolj privlačno za podjetje, kjer se želiš zaposliti. Zadnje spremembe in popravki: Sabina Pirnat, 31/01/2009 |
