AVTORSKA POGODBA

Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.

Preko avtorske pogodbe posameznik lahko opravlja le avtorska dela. Ta so navedena v ZAKONU O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH

AVTORSKA DELA

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene 

Za avtorska dela veljajo zlasti:

1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;

3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila;

4. gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;

5. koreografska in pantomimska dela;

6. fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;

7. avdiovizualna dela;

8. likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;

9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;

10. dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;

11. kartografska dela;

12. predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Avtorskopravno niso varovane:

1. ideje, načela, odkritja;

2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;

3. ljudske književne in umetniške stvaritve.

Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.

AVTORSKA PRAVICA

Moralna avtorska pravica

Moralna avtorska pravica varuje avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. Iz naslova moralnih pravic uživa avtor izključno pravico do prve objave, priznanja avtorstva, spoštovanja avtorskega dela in pravico do skesanja. Moralna pravica je v bistvu pravica avtorja, da se ga navaja/citira, kadar se uporabi njegovo delo. Moralna pravica avtorskega dela ni prenosljiva.

Materialna avtorska pravica

Materialne pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje izkoriščanje svojega dela. To sta predvsem pravici reproduciranja in distribuiranja.

Druge pravice avtorja

Poleg izključnih pravic pa uživa avtor tudi tako imenovane druge pravice. Te so: pravica do dostopa in izročitve, sledna pravica, pravica javnega posojanja in pravica do nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje oziroma fotokopiranje njegovega dela. O vseh teh pravicah si lahko sem tem si podrobneje poglejte pogledaš v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah.

Sorodne pravice

Sorodne pravice so pravice fizičnih ali pravnih oseb, ki s svojim prispevkom omogočajo, da so avtorska dela dostopna širši javnosti. Nosilci sorodnih pravic so izvajalci in proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz. Sorodna pravica traja praviloma 50 let od njenega nastanka.

AVTORSKA POGODBA

Za avtorsko pogodbo se uporabljajo tudi določila OBLIGACIJSKEGA ZAKONIKA o podjemni pogodbi.

Posameznik preko avtorske pogodbe za nekoga opravi neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, naročnik pa mu za to plača dogovorjeni honorar.

Naročnik lahko nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.

Na naročenem avtorskem delu obdrži avtor vse avtorske pravice, razen pravice distribuiranja, če ni z zakonom ali avtorsko pogodbo drugače določeno

Opravljanje del preko avtorske pogodbe je združljivo z vsemi drugimi oblikami dela. Posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju (razen, če pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo), je lastnik pravne osebe, je samostojni podjetnik posameznik (s.p.), opravlja dela preko podjemne pogodbe … ali je redni oz. izredni študent.

Avtorsko pogodbo ni potrebno prijaviti v noben poseben register, vendar se mora o sklenjeni avtorski pogodbi v 8-ih dneh po sklenitvi obvestiti pristojni Zavod za zaposlovanje (tukaj najdeš obrazec za obvestilo). Študentu ni treba biti prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, da lahko prijavi avtorsko pogodbo. Tudi če je prijavljen jo lahko prijavi.

DOHODNINA

Za avtorsko pogodbo se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)uporabljajo določila o odmeri dohodnine za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Ob izplačilu dohodka za delo preko avtorske pogodbe se izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji  25% (skladno z devetim odstavkom 127. člena ZDoh-2), vendar šele ko se od osnove odštejejo 10% normirani stroški (glej spodaj). Akontacija dohodnine je torej 25% od 90% zaslužka.

Ponavadi akontacijo odvedejo študentje sami, vendar to lahko stori tudi delodajalec, zato je priporočljivo, da se študent o tem z njim dogovori pred začetkom dela (nekateri delodajalci študentu plačajo že kar celotno akontacijo).

To pomeni, da se avtorju od vsakega nakazila trga 25% nakazila kot akontacija dohodnine, pri izdaji odločbe o odmeri dohodnine pa se ta sproti pobrani znesek avtorju vrne, ali pa poračuna z davkom, ki ga mora plačati.

Za delo preko avtorske pogodbe se zavezancu, v skladu s četrtim odstavkom 41. člena  ZDoh-2, priznajo normirani stroški v višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada.

To pomeni, da moraš za to, da uveljavljaš tudi dejanske stroške, imeti ustrezna potrdila oz. račune, iz katerih mora biti tudi jasno razvidno tvoje ime. Poleg tega morajo ti stroški nastati zaradi opravljanja dela po avtorski pogodbi (torej ti nakup kakršnekoli stvari za to ne bodo upoštevali), če pa je znesek teh dejanskih stroškov višji kot jih določi vlada, jih upoštevajo le do višine, ki jo določi vlada.

Več o priznavanju dejanskih stroškov, akontaciji dohodnine in priznavanju olajšav za delo preko avtorske pogodbe, si preberi tudi v  Zakonu o davčnem postopku, predvsem  členi od 285 do 294 ter na naši spletni strani v rubriki »DOHODNINA «.

Za delo preko avtorske pogodbe naročnik za izvajalca ni dolžan plačevati obveznih prispevkov za socialno varnost. Za delo preko avtorske pogodbe se avtorju prizna tudi splošna olajšava. Splošna olajšava za leto 2009 je 3.051,35 € (za leto 2008 pa je bila 2.959,60 €). Prizna se vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

Posebne osebne olajšave pa posameznik pri avtorski pogodbi nima (ta se prizna le študentu za delo preko študentskega servisa). Zato je delo preko študentskega servisa iz dohodninskega vidika tudi načeloma ugodneje. Več o omenjenih olajšavah si preberi na: Zdoh-2 (člena 111 in113) in na naši spletni strani v temi DOHODNINA - OLAJŠAVE.
 
Delo na podlagi avtorske pogodbe ne pomeni rednega delovnega razmerja in zato za izvajalca avtorskega dela ne veljajo določila Zakona o delovnih razmerjih, ampak se uporablja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. To tudi pomeni, da avtorju ne teče delovna doba, da ga naročnik ni dolžan zavarovati oz mu plačevati ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost.

Študent, ki ima status in opravlja delo preko avtorske pogodbe, načeloma obdrži vse pravice, ki mu gredo iz statusa na podlagi Zakona o visokem šolstvu (pravica do zdravstvenega zavarovanja, do subvencionirane prehrane, pravica do štipendiranja, subvencioniranega bivanja, pravica do dela preko napotnice pooblaščene organizacije,…), saj delo preko avtorske pogodbe ne pomeni ne delovnega razmerja ne samozaposlenosti. Vseeno pa delo preko avtorske pogodbe lahko vpliva na posamezne pravice iz statusa, zato je priporočljivo, da si o posameznih pravicah iz statusa študent prebere področna pravila.

Več informacij o avtorski pogodbi dobiš na:

Pristojni organi v zvezi z avtorskim pravom:

Pomembni zakoni v zvezi z avtorsko pogodbo:

Zadnje spremembe in popravki: Blaž Jamšek 20/9/2009