Študentska svetovalnica ~ Poglej temo - Razlika med podjemno-avtorsko, ipd

Pa smo spet pri pavziranju.
In ker sem prek študenta tukaj delala že 2 leti, me bodo verjetno obdržali, ne vem pa,kako.
Zdaj pa...ful ful rada bi imela redno zaposlitev, da imam plačane bolniške, dopust, regres,ipd.

Kaj če mi ponudijo delo prek avtorske pogodbe? Kaj pomeni podjemna pogodba? In kaj pomeni zaposlitev za 4 ure?
Kakšna je razlika med njimi, kaj se mi najbolj splača.
Vem,da je zelo obširno vprašanje, ampak hvala že vnaprej!!

Ciao

Ker gre za obširno zadevo, ti svetujem, da si najprej prebereš osnovne informacije o avtorski pogodbi, podjemni pogodbi in o pogodbi o zaposlitvi (redna zaposlitev)

---------------------------------

1. AVTORSKA POGODBA

http://www.svetovalnica.com/index.php?option=com_content&task=view&id=55&Itemid=134

http://www.artservis.org/prirocnik/avtorska.htm

Primer avtorske pogodbe, najdeš na: http://www.artservis.org/prirocnik/formularji/avtorska.doc

Najbolj bistveno je tole => z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.

Preko avtorske pogodbe posameznik lahko opravlja le avtorska dela. Ta so navedena v ZAKONU O AVTORSKIH IN SORODNIH PRAVICAH. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200716&stevilka=717

Pomembno je tudi to, da bo potrebno od dela preko avtorske pogodbe plačevati 25 % akontacijo dohodnine. Nikjer ni določeno kdo to akontacijo dohodnine plačuje (ti ali delodajalec), zato je to stvar dogovora med vama. Wink

----------------------------------------------------

2. PODJEMNA POGODBA

http://shrani.si/f/u/Jw/MjHXPaA/pogodba-o-delu-luka.doc

tu najdeš vse podrobne podatke o podjemni pogodbi.

---------------------------------------------------

3. POGODBA O ZAPOSLITVI (KRAJŠI DELOVNI ČAS - 4 URE)

Zakon o delovnih razmerjih glede tega določa naslednje

64. člen

(krajši delovni čas)

(1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa.
(2) Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu.
(3) Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.
(4) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom tega zakona.
(5) Delavec ima pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom.
(6) Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 144. člena tega zakona.

65. člen

(sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci)

(1) Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže poln delovni čas, določen z zakonom.
(2) Delavec se mora sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela.
(3) Delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.
(4) Obveznosti delodajalca in delavca iz drugega odstavka tega člena so sestavina pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

66. člen

(krajši delovni čas v posebnih primerih)

(1) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
(2) Delavec iz prejšnjega odstavka, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno.

ZDR najdeš tu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200242&stevilka=2006

----------------------------------

Kaj se ti bolj splača?

Odgovor na tole vprašanje je odvisen od tega, kaj si ti želiš ... Wink

... preko avtorske pogodbe lahko opravljaš le določena dela, ki jih določa sam zakon, zato najprej poglej, če ta oblika pravne podlage za delo, zate sploh pride v poštev ... na podlagi podjemne pogodbe lahko opravljaš katerokoli delo ... v obeh primerih pa je potrebna plačati 25 % akontacije dohodnine - pogovori se z delodajalcem, kdo bo ta strošek plačeval ... ker boš pavzirala na fakulteti, uveljavljanje pravic iz statusa itak zate ne pride v poštev - zato si moraš sama urediti tudi zdravstveno zavarovanje ....

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ti prinaša redno zaposlitev, določeno varnost ... delovno dobo, zdravstveno zavarovanje, itd. Najbrž veš, da si lahko hkrati redna študentka in tudi redno zaposlena, vendar pa v tem času ne moreš koristiti pravic iz statusa študenta ... Wink

... Sama pri sebi boš morala pretehtati možnosti in se odločiti ... Very Happy

LP*

Hvala lepa. Ja,za status študenta in pravice mi je jasno.
Hja,problem je, ker sem ravno dopolnila 26 let, pa še status izgubila, pokojnino po mami,ipd.
In je sedaj treba nekaj narediti.
Do konca šolanje me loči še dobro leto dni dela.

Najraje bi redno zaposlitev, da mi teče delovna doba,imam plačane prispevke,ipd.

Me je pa strah, da mi bojo v podjetju želeli dati tudi nekaj na roko, nekaj pa uradno. In tega nočem. Razumem,da si želijo znižati stroške ipd, ampak vseeno. KOlikor gledam okoli, je res bolj malo pametnih rednih zaposlitev.
Ah ja, bomo že.

Hvala vseeno!

Pridružen/-a: Ned Feb 2008 12:27 Prispevkov: 14

Pozdrav!

Imam podoben problem, kot je opisan zgoraj z rahlimi spremembami: Diplomiral sem že na uni, novembra pa bom dopolnil 26 let, status se mi izteče z začetkom oktobra, tako da pokojnine po materi ne bom več prejemal z začetkom oktobra. Tam, kjer sedaj delam preko študentskega servisa me v delovno razmerje ne bodo vzeli, verjetno pa bi lahko delal preko drugih oblik, saj delo ni vsakodnevno 8 ur (torej polni delovni čas) ampak nekajkrat na teden po 3-5 ur.

V mojem primeru pride v poštev podjemna pogodba? Mora biti tu fiksno določena plača, ali se lahko tudi obračuna po urah (kot pri študentu)? Tole je verjetno bolj neumno vprašanje Smile

: lahko zahtevam višjo urno postavko iz naslova plačila dohodnine (že sedaj preko študenta je namreč postavka precej nizka, s plačilom davka pa bi se še dodatno znižala...)?

Še vprašanje v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem: Za osnovno zavarovanje so mi na občini sporočili, da znesek prihodkov iz honorarjev ne sme presegati 295 €. V mojem primeru (če se obračunava po urah) ne poznam točnega zneska plačila vsak mesec - kakšen mesec bo nižje od 295€, kakšen mesec pa višje. Torej bi moral iz meseca v mesec dokazovati presežek oz. razliko do tega zneska, da mi ne bi bilo treba plačevati celoten čas. Mogoče veste kako se da to enostavneje urediti? Je ta znesek 295 € - znesek dejanskega nakazila po odbitju akontacije dohodnike, ali se obravnava "bruto"?

Hvala za odgovore!

Živjo!

V tvojem primeru pride v poštev podjemna pogodba, lahko pa tudi avtorska, odvisno za kakšno vrsto dela gre. Pod avtorska dela štejejo zlasti:

1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
4. gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
5. koreografska in pantomimska dela;
6. fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
7. avdiovizualna dela;
8. likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
10. dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
11. kartografska dela;
12. predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

V kolikor tvoje delo ne sodi pod eno izmed alinej, potem se sklene podjemna pogodba.
Podjemno pogodbo je pogodba, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se z njo zavezuje, da mu bo za to plačal.

Več o podjemni pogodbi si lahko prebereš na http://www.svetovalnica.com/index.php?option=com_content&task=view&id=56&Itemid=135

Plačilo se lahko določi tudi z urno postavko. Povišnja postavke zaradi spremembe pravne podlage dela ne moreš zahtevati, lahko pa to seveda omeniš delodajalcu in mu predlagaš povišanje. Vendar pa naj te opozorim, da stane delodajalca delo študenta cca 118% od tistega kar dobi potem študent nakazano, preko avtorske oz. podjemne pogodbe pa cca 170%, celo več kot nekdo, ki je redno zaposlen pri delodajalcu. Tako, da ti pravzaprav on lahko isto reče-da ga ti zdaj veliko več staneš.

Pri zdravstvenem zavarovanju, ki ga krijejo občine je tako, da vsaka občina postavlja svoje pogoje glede višine dohodka itd., tako da ti svetujem da se obrneš kar na njih in razložiš situacijo. Po mojem mnenju je bolj verjetno, da se šteje bruto, ampak najbolj verodostojno informacijo boš izvedel na občini.

Srečno!

Pridružen/-a: Ned Feb 2008 12:27 Prispevkov: 14

Najlepša hvala za pojasnila, sedaj mi je vse jasno. Predvsem del, koliko več to stane delodajalca - tega nisem nikjer zasledil!