Študentska svetovalnica ~ Poglej temo

Pridružen/-a: Tor Jul 2011 18:45 Prispevkov: 3

Živijo,

prosila bi za pomoč. Že odkar sem bila stara 6 let sem trenirala nekaj od baleta, karateja, tenisa nazadnje tudi lokostrelstvo. Pri lokostrelstvu je prišlo do hudega spora znotraj našega kluba, zaradi katerega sem se izpisala, lok pa poizkušam prodati. Ampak zaradi mame, jaz bi se prestavila v drugi klub, pa se bojim kako bota starša odreagirala. Še vedno sem v stiku z enim dekletom iz kluba, s katero se krasno razumeva in grem najverjetneje avgusta k njej na likovno razstavo. Med vsem učenje bi potrebovala malo oddiha, mami sem že omenila karate, pa mi je rekla saj imaš sedaj fotografiranje, za nekaj se moraš odločiti. Res je, da sem za fotoaparat zapravila skoraj vso štipendijo. Vendar imam zelo rada šport, sicer ne teka in atletike, ampak mogoče malo majn poznane športe. Z veseljem bi se vrnila h karateju ali lokostrelstvu, vendar mama komplicira in potem ne vem kaj ji reči nazaj, pa še tisti občutek krivde me spremlja.

Pozdravljena!

Se opravičujem za pozen odgovor, pričakuješ ga lahko najkasneje jutri popoldan.

Lp,
Mojca

Pozdravljena!

Najprej naj se opravičim za pozen odgovor, ki je posledica počitniških odsotnosti.

Če razumem prav, si želiš trenirati lokostrelstvo, le da pri drugem klubu, prav tako pa te zanimata tudi karate in fotografiranje. Veseli me, da si aktivna in da ugotavljaš, da te tovrstni hobiji sproščajo. Le tako naprej! Sedaj ti bom podala svoje predloge in vprašanja, na katera si lahko poskušaš odgovoriti sama.

V življenju seveda spoznavamo različne interese, ki nas veselijo in izpolnjujejo. Veliko ljudi ˝preizkuša˝ različne možnosti, v skladu s svojimi zanimanji, ki pa se običajno, tekom let in izkušenj, tudi spreminjajo. Nekatere interese ohranimo dalj časa (lahko tudi celo življenje), drugi pa imajo nekako ˝krajši rok trajanja˝. Obe možnosti sta popolnoma sprejemljivi in običajni, vsekakor pa je dobro, da človek izbira svoje dejavnosti v skladu s samim sabo in v skladu s svojimi občutki.

Napisala si, da tvoja mama meni, da bi morala izbrati določen šport ali določeno aktivnost. Zakaj tako misli? Kaj bi lahko bil razlog za to? Jo morda skrbi, da ne boš imela dovolj časa in da boš imela obveznosti še več? Jo je morda strah, da bi bile tvoje odločitve lahko napačne? Kako potekajo tvoje odločitve sicer? Se odločaš dalj časa in racionalno ali hitro in impulzivno? Ali svoje odločitve večkrat obžaluješ? Je morda mamin odziv povezan tudi s tem? Se pri odločanju močno oziraš na mnenje drugih ljudi?

Občutki krivde in strahu pred določenimi odločitvami nas resnično lahko precej ohromijo, prav tako pa nam lahko vzamejo voljo in zadovoljstvo. Najprej ti predlagam, da si vzameš nekaj časa in miru ter da sama pri sebi resnično premisliš, kaj želiš početi, katere aktivnosti te veselijo in katere aktivnosti ustrezajo TEBI. Kaj bi ti prinašalo zadovoljstvo? Kaj bi te izpopolnjevalo? Morda se lahko vprašaš, kaj bi izbrala, če bi imela občutek, da lahko narediš karkoli želiš?

Ko boš sama popolnoma prepričana v to, kaj želiš in kaj bi te veselilo, ti predlagam, da se z mamo poskušaš pogovoriti in ji objasniti svojo odločitev. Morda se lahko pogovorita tudi o njenem mnenju, če pa ji zaupaš dovolj, pa bi te resnično spodbudila, da ji omeniš tudi svoje občutke. Veliko staršev se namreč niti ne zaveda, kolikšne občutke krivde lahko vzbudijo otrokom z določenimi besedami, ki pa so morda zanje le dobronamerni nasveti.
Odkrit pogovor, v katerega vključiš tudi opis svojih občutkov, bi lahko bil zelo učinkovit. Na ta način bi mami morda postavila mejo med tvojimi in njenimi željami ter jasno in asertivno (tako, da se zavedaš svojih želja in potreb ter da jih na prijazen, spoštljiv način tudi predstaviš) izrazila svoje občutke in razmišljanja. Misliš, da bi to šlo? Več o asertivnem vedenju in o asertivni komunikaciji lahko prebereš na spletni strani http://www.cdk.si/soutripanje/st47/asertivnost.htm

Obstajajo tudi treningi asetivnosti, o katerih si lahko več prebereš na na spodnjih straneh.
Večina treningov je plačljivih, nekateri treningi asertivnosti ali
delavnice na to temo pa ne (npr. na Centru za psihološko svetovanje
Posvet). Če se ti zdi, da bi ti to koristilo, predlagam, da pregledaš in spremljaš navedene strani in se o dodatnih informacijah pozanimaš na kontaktih, navedenih na teh straneh. Delavnice asertivnosti bomo na Zavodu Študentska svetovalnica izvajali v začetku prihodnjega študijskega leta. Predlagam, da nas spremljaš na Facebook-u, kjer tovrstne dogodke tudi objavljamo.

http://www.posvet.org/
http://www.zavod-solt.si/?mod=catalog&action=productDetails&ID=64
http://www.cpm-drustvo.si/index.php?sv_path=626,7959
http://www.platea.si/sl/trening-asertivnosti-2/

Iz tvojega pisanja sem prav dobila občutek, da si se vseh omenjenih stvari lotila precej resno. Bi bilo možno najti kakšno alternativno rešitev, npr. da bi fotografirala v prostem času (lahko tudi le enkrat na mesec oz. po navdihu), ko bi si tega zaželela?

Če imaš še kakšno vprašanje, lahko ponovno pišeš, sicer pa se lahko na psihološkem svetovanju oglasiš tudi osebno – naročanje na naslov psiholoska@svetovalnica.com

Srečno!
Mojca