Podaljševanje študentskega statusa ne pomeni nujno podaljšanja štipendijskega razmerja

PODALJŠANJE ŠTUDENTSKEGA STATUSA IZ RAZLOGA STARŠEVSTVA ALI DRUGIH UPRAVIČENIH RAZLOGOV NE POMENI NUJNO PODALJŠANJA ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA

V Zavodu Študentska svetovalnica se v zadnjem času srečujemo s številnimi vprašanji glede podaljšanja študentskega statusa iz razloga starševstva ali drugih upravičenih razlogov v povezavi s podaljšanjem statusa študenta. Ker opažamo, da študenti velikokrat niso seznanjeni z navedeno tematiko, zaradi česar prihaja tudi do nastanka obveznosti vračila štipendije, smo se odločili pripraviti krajši povzetek trenutne ureditve.

Podaljšanjestatusa študenta in podaljšanje štipendijskega razmerja sta dva različna instituta, ki med seboj nista nujno povezana. Povedano drugače, podaljšanje statusa študenta ne pomeni avtomatično podaljšanje štipendijskega razmerja. O podaljšanju statusa študenta namreč odloča fakulteta na podlagi določb Zakon o visokem šolstvu (ZVis)in statuta posamezne Univerze, o podaljšanju štipendijskega razmerja pa odloča štipenditor na podlagi Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1). Ker kriteriji odločanja niso povsem enaki, se lahko zgodi, da fakulteta študentu iz upravičenih razlogov podaljša status študenta, medtem ko štipenditor štipendijskega razmerja ne bo podaljšal.

PODALJŠANJE STATUSA ŠTUDENTA

Kot že rečeno, področje študija ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis). Slednji v 70. členu določa, da se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko podaljša največ za eno študijsko leto. Oseba, ki se ji podaljša status študenta za eno leto zaradi upravičenih razlogov s tem ne porabi t.i. bonusa iz druge alineje 66. člena ZVis, ki pripada vsakemu študentu na vsaki stopnji študija. Upravičeni razlogi, ki jih mora študent v tem primeru izkazati, so npr. dalj časa trajajoča bolezen, težke socialne ali družinske okoliščine, ipd.  (tretji odstavek 70. člena ZVis).

V skladu z četrtim odstavkom navedenega člena pa imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa tudi študentke, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, in sicer za 1 leto za vsakega živorojenega otroka.

PODALJŠANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA

Področje štipendij na drugi strani ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), ki je specialnejši zakon, kar pomeni, da področje štipendij ureja natančneje, ne glede na določbe ZVis. Študent, ki prejema katero izmed štipendij po ZŠtip-1 (z izjemo štipendije Ad futura), lahko v določenih primerih podaljša štipendijsko razmerje in tako prejema štipendijo dvakrat za isti letnik. Pogoj za to je, da štipendist iz upravičljivih razlogov ponavlja letnik oziroma ima podaljšan status študenta v skladu ZVis. Pri tem pa že sam ZŠtip-1 v 87. členu določa, kateri razlogi se štejejo kot upravičljivi in kako jih mora štipendist dokazati. Razlogi, ki so taksativno našteti, so:

- starševstvo,

- opravičljivi zdravstveni razlogi,

- izjemne družinske in socialne okoliščine,

- neizpolnjevanje študijskih obveznosti zaradi višje sile.

RAZLIKE MED UREDITVAMA

Iz navedenega torej izhaja, da pogoji za podaljšanje statusa študenta in štipendijskega razmerja niso povsem enaki. Prva razlika je v tem, da upravičljivi razlogi za podaljšanje statusa študenta niso določeni taksativno, ampak zgolj primeroma. To pomeni, da lahko študent vloži prošnjo za podaljšanje statusa študenta iz kateregakoli razloga, ki je botroval k temu, da letnika ni uspešno opravil. Nasprotno pa so razlogi za podaljšanje štipendijskega razmerja določeni taksativno, kar pomeni, da se štipendist ne more sklicevati na noben drug razlog. Poleg tega pa že sam zakon določa, kaj točno se šteje za upravičljiv razlog in kakšni pogoji morajo biti dodatno izpolnjeni (npr. podaljšanje štipendijskega razmerja iz razloga materinstva lahko koristi zgolj tista oseba, ki prejema starševski dodatek).

Druga razlika pa je vezana na čas koriščenja pravice. Če želi štipendist podaljšati štipendijsko razmerje, lahko to stori zgolj če obstaja kateri izmed upravičljivih razlogov, ki je bil podan oziroma izkazan v predhodnem šolskem ali študijskem letu. Slednje sicer načeloma velja tudi za podaljšanje statusa študenta, vendar pa lahko prihaja tudi do odstopanj. Npr. študentka, ki postane mamica konec septembra, ko ima opravljene že vse študijske obveznosti, se lahko najprej normalno vpiše v višji letnik, šele naslednje študijsko leto pa koristi podaljšanje statusa študenta iz razloga materinstva. ZVis namreč nikjer izrecno ne določa, da je potrebno to pravico koristiti takoj po rojstvu otroka. Ker pa prihaja do odstopanj v ureditvi obravnavanega področja med posameznimi članicami, študentom svetujemo, da se o tem predhodno pozanimajo pri svoji fakulteti.

ABSOLVENTSKI STAŽ

V skladu s 4. in 5. alinejo prvega odstavka 70. člena ZVis vsakemu študentu, ki tekom študija na posamezni stopnji ni izkoristil bonusa, pripada dodatno leto po zaključnem letniku oziroma t.i. absolventski staž. V kolikor je študent tudi prejemnik štipendije po ZŠtip-1, mu skladno s šestim odstavkom 87. člena in drugim odstavkom 88. člena ZŠtip-1, pripada tudi pravica do podaljšanja štipendijskega razmerja za dodatno leto(neodvisno od razlogov za vpis v dodatno leto). Pri tem pa je pomembno, da je študent do štipendije za čas dodatnega leta upravičen na študijskih programih prve in druge stopnje, vendar skupno največ eno študijsko leto. To torej pomeni, da se štipendijsko razmerje lahko podaljša za dodatno leto na prvi ALI na drugi stopnji v skupnem trajanju 12 mesecev.  

Svetovalci na tem mestu opozarjamo, da je v nekaterih primerih smotrno slediti določenemu vrstnemu redu pri uveljavljanju pravic. Konkretno, če se študentu v zadnjem letniku študija pojavijo določeni razlogi, zaradi katerih ne uspe uspešno zaključiti letnika, je bolje, da poskusi najprej podaljšati status študenta iz upravičljivih razlogov, ter se nato po letu podaljšanega statusa vpisati v absolventski staž (če seveda že tekom podaljšanega statusa ni uspel zaključiti vseh študijskih obveznosti). Če bodo namreč obenem podani tudi razlogi za podaljšanje štipendijskega razmerja, bo lahko študent v takšnem primeru prejemal štipendijo tako v letu podaljšanega statusa, kot tudi v času absolventa.

V nasprotnem primeru, ko bi se torej študent najprej vpisal v absolventski staž, potem pa zaradi upravičenih razlogov ne bi uspel pravočasno zaključiti študijskih obveznosti, bi takšen študent sicer lahko podaljšal status študenta, vendar v tem letu ne bi več mogel prejemati štipendije skladno s 87. členom ZŠtip-1. Kot že omenjeno lahko namreč štipendist v času absolventa prejema štipendijo zgolj v obdobju 12 mesecev. Vendar to še ne pomeni nujno, da bi bil štipendist dolžan vrniti prejete zneske štipendij zaradi nepravočasnega zaključka študija. Tretji odstavek 95. člena ZŠtip-1 namreč ureja mirovanje štipendijskega razmerja. Ta določa, da lahko mirovanje v primeru, ko štipendist ne izpolni pogojev za zaključek izobraževanja zaradi razlogov iz 87. člena ZŠtip-1, traja nepretrgoma toliko časa, kolikor trajajo razlogi. To pomeni, da bi študentu, ki bi izkazoval razloge za podaljšanje štipendijskega razmerja, štipendijsko razmerje še eno leto po absolventskem stažu mirovalo, študent pa bi moral zaključiti vse obveznosti do konca podaljšanega statusa iz upravičenih razlogov. Če pa razlogi za podaljšanje štipendijskega razmerja kljub podaljšanju študentskega statusa ne bi bili izpolnjeni, pa bi nastopila dolžnost vračila štipendije skladno s 97. člena ZŠtip-1.

Pomembno je torej dejstvo, da podaljšanje študentskega statusa na fakulteti ni povezano s podaljšanjem štipendijskega razmerja in zato podaljšanje statusa študenta ne vpliva na štipendijsko razmerje oziroma nima za posledico tudi avtomatskega podaljšanja štipendijskega razmerja. Za podaljšanje štipendijskega razmerja je potrebno pri štipenditorju (v primeru državne štipendije je to pristojen Center za socialno delo, v primeru Zoisove štipendije pa Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS) vložiti prošnjo za podaljšanje, v kateri je potrebno jasno obrazložiti in izkazati razloge, zaradi katerih je štipendijsko razmerje mogoče podaljšati.

Če imate še kakšno vprašanje v zvezi z prejemanjem štipendije in statusom študenta, se lahko vedno obrnete na nas po telefonu, pridete osebno v Svetovalnico ali nam pišete preko elektronske pošte na info@svetovalnica.com.

Pripravila: Taja Plevnik, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica