Povzetek predavanja: Socialna varnost študentov

Slovenija kot socialna država zagotavlja svojim državljanom vrsto socialnih pravic in denarnih prejemkov, katerih namen je prejemniku zagotoviti dostojno življenje. Temeljni predpis za pravice, ki imajo socialni predznak je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev(ZUPJS), poleg njega pa področje socialne varnosti urejajo tudi drugi predpisi. Pravica iz javnih sredstev se na podlagi ZUPJS dodeli osebi, kadar njen dohodek ne presega materialnega cenzusa, ob izpolnjevanju morebitnih drugih pogojev. O vseh pravicah iz ZUPJS odloča krajevno pristojen Center za socialno delo. Pravice iz javnih sredstev so otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in druge pravice.

Ugotavljanje materialnega cenzusa v skladu z ZUPJS

Materialni cenzus se izračuna tako, da se naprej ugotovi kdo so vlagateljevi družinski člani. Nato se sešteje vse dohodke in premoženje vlagatelja ter njegovih družinskih članov, pri čimer se upoštevajo neto dohodki. Dobljeni znesek se deli s številom družinskih članom, to predstavlja letni dohodek na družinskega člana. Nato pa se dobljeni znesek deli še s številom mesecev v letu in tako dobimo povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Dobljenpovprečni mesečni dohodek na družinskega člana mora biti manjši od MATERIALNEGA CENZUSA, ki je določen za posamezno pravico, da je posameznik upravičen do pravice.

Če vlogo za posamezno socialno pravico vloži študent, se v skladu z 10. členom ZUPJS pri ugotavljanju materialnega cenzusa upoštevajo naslednje osebe: vlagatelj vloge (študent sam), njegovi starši, (ali le eden od staršev in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti) in bratje, sestre, pastorki.

V primeru, da je vlagatelj (študent) v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, se poleg vlagatelja upoštevajo le zakonec ali oseba s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali oseba s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti in otroci in pastorki, ki so jih zgoraj navedene osebe dolžne preživljati

Dohodek in premoženje, ki se upoštevata pri ugotavljanju materialnega cenzusa

12. člen ZUPJS določa vse dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega cenzusa. V skupni dohodek se tako med drugim štejejo obdavčljivi dohodki po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki niso oproščeni plačila dohodnine, v okviru katerega spada tudi zaslužek preko študentskega servisa, pokojnine, preživnina, starševski dodatek, otroški dodatek, denarna socialna pomoč, državne štipendije in drugo.

V skladu s 17. členom ZUPJS se v premoženje osebe šteje nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji in denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS in drugo premično premoženje. V premoženje osebe ne štejeta stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja in osebni avtomobili do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka

1.  DENARNA SOCIALNA POMOČ

Denarna socialna pomoč je socialni prejemek, ki omogoča preživetje in zadovoljevanje minimalnih potreb. DSP je subsidiarna, kar pomeni, da je posameznik do nje upravičen šele, če si sam ne more pridobiti prihodkov iz kateregakoli drugega naslova. Do DSP so tako upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati.

 

Pogoji za pridobitev DSP so naslednji: državljanstvo RS in stalno prebivališče v RS, povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega materialnega cenzusa, vlagatelj ne sme biti brez sredstev za preživljanje po svoji krivdi (krivdni razlogi so našteti v 28. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih) in prijava v evidenco brezposelnih oseb oziroma v evidenco iskalca zaposlitve.

Višina denarne socialne pomoči je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov in premoženja. Več o višini DSP si lahko pogledate v tabeli na naslednji povezavi.

DSP se najprej dodeli največ za obdobje treh mesecev, nato za obdobje šestih mesecev in nato se vsakič podaljša za šest mesecev, če se okoliščine ne spremenijo. Pravico do DSP se uveljavlja na enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Študent lahko denarno socialno pomoč kot samska oseba in neodvisno od svoje družine pridobi le izjemoma. V takem primeru se pri ugotavljanju materialnega cenzusa upoštevajo le dohodki in premoženje študenta samega. DSP lahko študent uveljavlja sam le v dveh primerih in sicer, ko dopolni 26 let, pred dopolnitvijo 26 let pa le v primeru, da študent zaradi nasilja v družini dejansko ni več povezan s svojo družino in so začeti ustrezni postopki zaradi nasilja pred pristojnimi organi.

 

2. DRUŽINSKA POKOJNINA

Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če so izpolnjeni splošni pogoji na strani umrlega zavarovanca ali uživalca pravice in posebni pogoji na strani njegovih družinskih članov. Temeljni zakon je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Otroku umrlega gre pravica do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Sama višina družinske pokojnine je odvisna od števila in vrste družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pravic. Pokojnina se odmeri v mesečnih zneskih in se za posamezni mesec izplača najpozneje zadnji delovni dan. Več o pogojih za pridobitev družinski pokojnine si lahko preberete tukaj.

3. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Temeljni predpis na področju zdravstvenega zavarovanja jeZakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

3.1. OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

3.1.1.Oseba s statusom študenta mlajša od 26 let

Skladno zZZVZZ je lahko študent, če se šola, zdravstveno zavarovan kot družinski član preko svojih staršev največ do konca študijskega leta v katerem je dopolnil 26 let. Študentom, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot vzdrževani družinski člani krije obvezno zdravstveno zavarovanje celotno vrednost zdravstvenih storitev.

3.1.2.Študenti brez statusa, študenti z dopolnjenimi 26. leti ter študenti kot lastni zavarovanci

Študent, ki prekine študij ali pa študent v naslednjem študijskem letu po dopolnitvi 26 let, ne more biti več zdravstveno zavarovan kot družinski član in si mora obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sam na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Študent prav tako ne more biti zavarovan kot družinski član v primeru da se redno zaposli, opravlja samostojno registrirano dejavnost, je vpisan v evidenco brezposelnih oseb oziroma je poslovodna oseba gospodarskih družb.

3.2. DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Študentom, ki so zdravstveno zavarovani kot družinski člani ni potrebno plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj jim obvezno zdravstveno zavarovanje krije celotno vrednost zdravstvenih storitev. V  trenutku, ko študent izgubi status oziroma v naslednjem študijskem letu po dopolnitvi 26 let pa je priporočljivo, da si študent uredi dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri eni izmed zavarovalnic.

V kolikor imate se vam je ob branju prispevka pojavilo še kakšno vprašanje, se lahko na nas obrnete preko elektronske pošte (info@svetovalnica.com), telefona (01 438 0253) ali pa se v naših prostorih na Kersnikovi 4 oglasite osebno.

Pripravila: Anja Lovka, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica