Pravne razvozlanke: Študentske družine

Starši imajo v času, ko še študirajo, določene dodatne pravice in ugodnosti.  Nekatere pravice so povsem študentske narave, spet druge pa izhajajo iz dejstva, da gre običajno za osebe, ki še niso zaposlene in jim posledično ne pripadajo pravice s tega naslova. Gre za različne socialne prejemke, ki olajšajo socialni položaj mlade družinice.

Pravice, ki so pogojene s statusom študenta, so dodatno študijsko leto za mamico študentko, subvencionirano bivanje ter prehrana in, v nekaterih primerih, državna štipendija. Pravica uveljavljanja dodatnega študijskega leta zaradi materinstva pripada zgolj študentki. Ureja jo Zakon o visokem šolstvu, ki ob tem poudarja, da študentki pripada pravica za vsakega živorojenega otroka. V primeru da takšna mamica prejema tudi državno štipendijo, ji ta, v skladu z Zakonom o štipendiranju-1 v tem času miruje, vendar pa se kljub vsemu izplačuje. Dejstvo, da je po novem v družini en član več pa lahko pomeni tudi spremembo materialnega cenzusa in posledično pridobitev državne štipendije. Enemu izmed staršev pripadata tudi subvenciji za bivanje in prehrano. V primeru da starš biva v študentskem domu, lahko uveljavlja pravico do podaljšanega bivanja za 1 leto, in sicer ne glede na število otrok. Subvencija se pod določenimi pogoji nanaša tudi na partnerja ali partnerko študentke ali študenta. Poleg tega ima starš študent, v skladu s Pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov, možnost oddati prošnjo za subvencionirano bivanje tudi po roku, ki ga določa razpis o subvencioniranem bivanju. Nadalje lahko eden izmed staršev po Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane uveljavlja dodatnih 10 subvencij za otroka na mesec.

Nadalje imata starša možnost uveljavljanja določenih socialnih pravic, ki so v večini primerov omejene z materialnim cenzusom. Za pravice lahko s posebno vlogo zaprosita na pristojnem centru za socialno delo, ki pri izračunu materialnega cenzusa upošteva tako mamo, očeta ter otroka ter njihove dohodke. V primeru da pa starša ne živita skupaj pa mora tisti izmed njiju, ki otroka ne bo preživljal v okviru svojega gospodinjstva, nakazovati preživnino za otroka. V tem primeru se pri izračunu materialnega cenzusa upoštevata zgolj eden izmed staršev in otrok, preživnina pa se šteje kot dohodek.

Socialne pravice, ki jih starši lahko uveljavljajo za svojega otroka so otroški dodatek, znižanje ali oprostitev plačila vrtca, starševski dodatek in pomoč ob rojstvu otroka. Te pravice so urejene v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih -1. Otroški dodatek pripada enemu izmed staršev, če imata starš in otrok prebivališče (dovolj je začasno) v Republiki Sloveniji, in sicer do otrokovega osemnajstega leta starosti. Je pravica, omejena z materialnim cenzusom, glede na socialni položaj pa znaša od slabih 40 EUR do nekaj več kot 137 EUR. Starša lahko za svojega prvega otroka uveljavljata znižanje plačila vrtca, za vse nadaljnje otroke, ki so hkrati vključeni v vrtec pa oprostitev plačila vrtca. Študenti lahko svoje otroke vpišejo tudi v Viški vrtec, ki deluje pod okriljem Študentskih domov, Univerze v Ljubljani. Starši, ki niso zaposleni in posledično ne prejemajo starševskega/materinskega/očetovskega nadomestila, lahko uveljavljajo pravico do straševskega dodatka, ki znaša nekaj več kot 250 EUR mesečno, in sicer največ 365 dni od rojstva otroka. Prvih 77 dni lahko pravico uveljavlja zgolj mati, kasneje pa eden od staršev. V primeru da je eden od partnerjev zaposlen, drugemu ta pravica ne pripada. Med socialne pravice štejemo tudi pomoč ob rojstvu otroka, ki je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih-1 ureja tudi nekatere druge pravice, kot so pomoč za nego otroka ter dodatek za veliko družino.

Vse, zgoraj naštete socialne pravice, lahko starši uveljavljajo z vlogami, ki jih najdejo na spletni strani. Vlogo oddajo na pristojni center za socialno delo. Ob tem velja poudariti, da v Sloveniji obstaja veliko občin, ki mladim družinam in staršem ponujajorazlične občinske pomoči. Zato se lahko na vaši občini pozanimate, ali morda lahko pri njih uveljavljate še kakšne dodatne pomoči.

Dodatna pomoč:

  • Klub Študentskih družin
  • Karitas
  • Fundacija študentski tolar
  • Zavod Študentska svetovalnica
  • Zveza ŠKIS

Pripravila: Alja Šiška