Štipendije
Stran je v prenovi zaradi sprememb zadevne zakonodaje!
SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV KATEREKOLI ŠTIPENDIJE
Splošni pogoji za pridobitev štipendij:
Če hoče posameznikpridobiti katerokoli od petih vrst štipendij (državno, Zoisovo, kadrovsko, štipendijo za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu in štipendijo na podlagi sporazumov oz. načela vzajemnosti), mora izpolnjevati določene pogoje. Edina izjema je, da kadrovskemu štipendistu ni potrebno izpolnjevati drugega, to je starostnega pogoja ob vpisu. Teh splošnih pogojev je 6.
1) STATUS
Prvi pogoj je, da gre za posameznika, ki:
- ima status dijaka,
- ima status študenta ali
- ima status udeleženca izobraževanja odraslih po Zakonu o izobraževanju odraslih in je mlajši od 27 let.
2) STAROST OB VPISU
Drugi pogoj je, da posameznik ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja ni starejši od 26 let (torej da so se vpisali pred 26. rojstnim dnem).
Od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo dobili v Priročniku za državne štipendije za študijsko leto 2008/2009 obrazložitev, da vlagatelj izpolnjuje starostni pogoj, če v koledarskem letu, v katerem se je vpisal v 1. letnik, ni dopolnil 27 let. To pomeni, da se moraš vpisati pred dopolnitvijo 27 let. Npr. če se vpišeš v 1. letnik 20. avgusta, 27. rojstni dan pa imaš 30. avgusta, izpolnjuješ starostni pogoj.
Starostna omejitev velja zgolj za prvi vpis v prvi letnik tistega študijskega programa, za katerega posameznik naproša za štipendijo oziroma v katerega je trenutno vpisan. To je relevantno v primeru, da se nekdo vpiše v 1. letnik pred 26. rojstnim dnem, potem pa ponavlja letnik ali pa se ponovno vpiše v 1. letnik tega študija po 26. rojstnem dnevu. V teh primerih ne gre za prvi vpis.
3) PREJEMANJE DRUGIH ŠTIPENDIJ
Tretji pogoj je, da oseba hkrati (torej v času, ko prejema oziroma ko bi prejemala štipendijo, za katero prosi) ne prejema še katere druge štipendije po zakonu o štipendiranju. To npr. pomeni, da posameznik ne more hkrati prejemati kadrovske in Zoisove štipendije.
Vendar po stališču Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve študent LAHKO hkrati prejema Erasmus štipendijo in državno / Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini!
4) PREJEMNAJE DRUGIH PREJEMKOV ZA IZOBRAŽEVANJE
Četrti pogoj je, da oseba hkrati ne prejema štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih (zakonih, itd.).
Kot smo že zgoraj omenili, študent lahko hkrati prejema Erasmus štipendijo in državno / Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini!
5) NEZAPOSLENOST
Peti pogoj je, da oseba v tem času (času ko bi prejemala štipendijo) ne opravlja samostojno registrirane dejavnosti (s.p.) NITI ni v delovnem razmerju (nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih). Delo prek študentskega servisa, podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu ali avtorske pogodbe NI delovno razmerje. S.p. se nanaša tudi na t.i. popoldanski ali študentski s.p. Torej nekdo, ki ima študentski ali popoldanski s.p., ne more biti štipendist.
6) ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
Šesti pogoj je, da oseba ni vpisana v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Štipendije za izobraževanje v tujini
Posameznik lahko dobi državno ali Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini le, če:
je državljan RS in če gre za izobraževanje na izobraževalni ustanovi, ki je ustrezno akreditirana, o čemer odloči Ministrstvo za šolstvo oziroma Ministrstvo za visoko šolstvo in če gre za izobraževanje po javno veljavnem izobraževalnem programu.
Študent LAHKO hkrati prejema Erasmus štipendijo in državno/Zoisovo štipendijo za izobraževanje v tujini!
Državljanstvo kot pogoj za pridobitev štipendije
Državljani Republike Slovenije lahko pridobijo katerokoli štipendijo, razen štipendij za tujce.
Posamezniki brez državljanstva RS, ki se glede na Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (58. člen in naprej) štejejo za Slovence v zamejstvu oziroma tujini, lahko pridobijo vse štipendije po zakonu, razen Zoisove ali državne štipendije za študij v tujini.
Državljani držav članic Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in njihovi družinski člani, kot jih določa zakon, ki ureja prebivanje tujcev, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, lahko pridobijo:
· državno štipendijo (za študij v Sloveniji, ne za študij v tujini),
· Zoisovo štipendijo (za študij v Sloveniji, ne za študij v tujini),
· kadrovsko štipendijo.
Državljani držav članic EU ali EGP, ki so bili zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, ter njihovi družinski člani, če imajo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, lahko pridobijo:
· državno štipendijo (za študij v Sloveniji, ne za študij v tujini),
· Zoisovo štipendijo (za študij v Sloveniji, ne za študij v tujini),
· kadrovsko štipendijo.
Državljani tretjih držav (držav, ki niso članice EU ali Evropskega gospodarskega
prostora), ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v RS, in njihovi ožji družinski člani, kot jih določa Zakon o tujcih, lahko pridobijo:
· državno štipendijo (za študij v Sloveniji, ne za študij v tujini),
· Zoisovo štipendijo (za študij v Sloveniji, ne za študij v tujini),
· kadrovsko štipendijo.
Če pa gre za državljane TRETJIH DRŽAV, ki nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v RS oziroma niso ožji družinski člani, lahko pridobijo:
· državno štipendijo (za študij v Sloveniji, ne za študij v tujini),
· Zoisovo štipendijo (za študij v Sloveniji, ne za študij v tujini),
· kadrovsko štipendijo.
le na podlagi sklenjenih meddržavnih sporazumov oziroma na podlagi načela vzajemnosti.
Se pravi, kandidati (državljani tretjih držav), ki želijo pridobiti državno / Zoisovo / kadrovsko štipendijo za študij v Sloveniji in ki nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje oz. niso ožji družinski člani oseb, ki imajo tako dovoljenje, lahko pridobijo štipendijo le na podlagi sklenjenih meddržavnih sporazumov ali načela vzajemnosti.
Posebni pogoji za pridobitev posameznih vrst štipendije
Za vsako od posameznih vrst štipendij obstajajo poleg splošnih pogojev (ki so enaki za vse vrste štipendij in so našteti zgoraj) še posebni pogoji, ki so opisani v sklopu posameznih vrst štipendij.
DODATKI ZA ŠTIPENDIJE
(27., 28., 29., 30. in 31. člen ZŠtip)
Dodatki za Zoisovo oziroma državno štipendijo so z uveljavitvijo Zakona o štipendiranju enaki.
Zakon določa, da je znesek državne / Zoisove štipendije = osnovna državna / Zoisova štipendija + dodatki, ki v temu študijskemu letu pripadajo posamezniku.
Vsako študijsko leto se za posameznika znova izračuna, kakšni dodatki k osnovni štipendiji mu pripadajo.
Pomembno je, da se znesku enega dodatka skozi študijska leta NE seštevajo ( npr. dodatek za študijski uspeh se vsako leto na novo izračuna in tako dodatek za študijski uspeh iz preteklih let NE vpliva na višino štipendije v prihodnjem letu ).
Dodatki
Zakon o štipendiranju določa, da so dodatki k državni oziroma Zoisovi štipendiji naslednji:
- dodatek glede na dohodek v družini štipendista,
- dodatek za vrsto in področje izobraževanja,
- dodatek za učni oziroma študijski uspeh,
- dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,
- dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
1) DODATEK GLEDE NA DOHODEK V DRUŽINI ŠTIPENDISTA
Ta dodatek je vezan oziroma je odvisen od razmerja med
1. povprečnim mesečnim dohodkom na družinskega člana v preteklem koledarskem letu IN
2. povprečnim mesečnim zneskom minimalne plače v preteklem koledarskem letu
Pri državnih štipendistih se mora povprečni mesečni dohodek tako ali tako že pred tem izračunati zaradi tega, da se ugotovi, ali izpolnjujejo posebni pogoj – pogoj materialnega cenzusa.
Pri Zoisovih štipendistih pa se pred tem dohodka na družinskega člana ne ugotavlja. Pred spremembo sistema Zoisovi štipendisti niso bili upravičeni do dodatka glede na dohodek v družini štipendista, zato se od njih do sedaj ni nikoli zahtevalo podatkov o dohodkih.
Ker pa so sedaj upravičeni do tega dodatka, je potrebno ugotoviti dohodek na družinskega člana, zato se po novem sistemu tudi pri Zoisovih štipendistih ugotavlja dohodek na družinskega člana, in sicer po istih pravilih, kot se ugotavljajo dohodki pri državnih štipendistih.
Višina dodatka
Po tem, ko se izračuna razmerje, se dodatek določi glede na naslednjo tabelo:
Dohodek na družinskega člana ( v % od minimalne plače ) Višina dodatka
Do vključno 25% 54,31 EUR
Nad 25% do vključno 40% 43,66 EUR
Nad 40% do vključno 50% 31,95 EUR
Nad 50% do vključno 60% 21,30 EUR
2) DODATEK ZA VRSTO IN PODROČJE IZOBRAŽEVANJA
Zakon določa, če se študent izobražuje na določenem področju ali vrsti izobraževanja, da je pri štipendiji upravičen do posebnega dodatka v višini 29,81 EUR.
Za katera področja oziroma vrste izobraževanja se dodeljuje dodatek, je določeno v Seznam vrst in področij izobraževanj, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo in je priloga Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij.
3) DODATEK ZA UČNI OZIROMA ŠTUDIJSKI USPEH
Zakon določa, da se k štipendiji doda dodatek za študijski / učni uspeh:
- če ima študent povprečno oceno najmanj 8.5 oziroma dijak povprečno oceno najmanj 4.1 bo upravičen do dodatka v višini 20,22 EUR
- če ima študent povprečno oceno najmanj 9.0 oziroma dijak povprečno oceno najmanj 4.5 bo dodatek znašal 37,27 EUR.
Študijski uspeh se določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, ki jih je dobil študent v preteklem študijskem letu od 1. oktobra do 30. septembra.
Če pa je študent v tem obdobju ( 1.10. do 30.9. ) opravil manj kot 3 izpite, se POLEG teh izpitov upoštevajo TUDI vse ocene iz predhodnega študijskega leta. Povprečna ocena se računa na dve decimalni mesti.
Zakon določa tudi, da dodatek za študijski uspeh NE pripada v prvem letniku izobraževanja, RAZEN če se nadaljuje izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe v okviru srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja.
4) DODATEK ZA IZOBAŽEVANJE ZUNAJ STALNEGA PREBIVALIŠČA
Zakon določa ta dodatek štipendistom, ki se izobražujejo izven kraja svojega stalnega prebivališča. Ti štipendisti lahko uveljavljajo ALI dodatek za bivanje ALI dodatek za prevoz.
Dodatek za bivanje
Če študent biva izven kraja stalnega prebivališča zaradi izobraževanja, lahko dobi dodatek za bivanje v višini 84,12 EUR.
Dodatek za prevoz
Dodatek za prevoz je namenjen pokritju stroškov primestnega in medkrajevnega prevoza (ne pa mestnega prevoza). Ta dodatek lahko uveljavljajo študentje, ki se vozijo iz kraja stalnega prebivališča v kraj izobraževanja vsaj 5 kilometrov. Višina tega dodatka je odvisna od oddaljenosti od kraja izobraževanja in subvencije za prevoz po drugih predpisih.
Oddaljenost v km (višina dodatka v EUR)
Od 5 do vključno 10 47,92
Nad 10 do vključno 15 58,57
Nad 15 do vključno 20 69,22
Nad 20 do vključno 30 79,87
Nad 30 do vključno 40 90,52
Nad 40 99,04
Pri tem se oddaljenost od kraja izobraževanja do kraja stalnega prebivališča računa kot oddaljenost v kilometrih od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje.
Študent mora na vlogi za dodelitev Zoisove štipendije navesti, ali se bo izobraževal v kraju svojega stalnega bivališča ali izven kraja svojega stalnega prebivališča ter ali se bo v kraj šolanja vozil ali bo tam prebival. V okviru navedbe teh podatkov se torej odloči, ali bo študent prejemal dodatek za prevoz ali pa dodatek za bivanje. Študent ne more sam izbirati, kateri dodatek mu bo pripadal – to se odloči na podlagi navedbe podatkov, za katere študent s svojim podpisom jamči. Če študent, ki ima stalno bivališče v Mariboru, študira pa v Ljubljani in tam čez teden biva, ne sme prejemati dodatka za prevoz iz Maribora do Ljubljane, ampak dodatek za bivanje v Ljubljani. Dodatek za prevoz študentu pripada, če se v kraj izobraževanja vozi dnevno in torej tam ne biva.
5) DODATEK ZA ŠTIPENDISTE S POSEBNIMI POTREBAMI
Štipendisti s posebnimi potrebami lahko uveljavljajo dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,05 EUR.
Štipendisti s posebnimi potrebami so štipendisti s tistimi vrstami in stopnjami primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot jih določajo predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in podrejeni pravilniki) ali predpisi, ki urejajo pravice otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in podrejeni pravilniki) ali predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).
Štipendisti uveljavljajo pravico do dodatka na podlagi:
odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi, ki je izdan v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov ALI
odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Če želi kandidat oziroma štipendist uveljavljati vlogo, mora v vlogi navesti številko odločbe in ime organa, ki je izdal odločbo, strokovno mnenje oziroma sklep iz prejšnjega odstavka.
Zadnje spremembe in popravki: Simon Tertnik 18/1/2012
