Študentovo zdravje
Spletna stran je zaradi sprememb zadevne zakonodaje v prenovi!
VRSTE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ
- Obvezno
- Prostovoljno
-Zdravstveno zavarovanje v tujini
SPLOŠNO
"Zdravje je stanje popolne telesne, socialne, duševne in duhovne blaginje in ne zgolj odsotnost bolezni (WHO, 1987)"
Zdravje je ena najpomembnejših dobrin ljudi, ki vpliva na kakovost življenja tudi na drugih področjih. A da je zdravje naše največje bogastvo, se pogosto zavemo šele takrat, ko smo bolni. Socialna varnost v primeru bolezni in poškodbe se zato zagotavlja z zdravstvenimi storitvami in denarnimi dajatvami, saj posameznik pogosto ne bi zmogel nositi vseh stroškov zdravljenja in premostiti izpada dohodka zaradi odsotnosti od dela.
V svetovnem merilu se z vprašanji zdravja pod okriljem Združenih narodov ukvarja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, angl. WHO-World Health Organisation), ki od leta 1995 vsako leto izdela tudi Svetovno zdravstveno poročilo, v katerem so vključene statistike zdravja vseh svetovnih držav (poročilo pride prav, če se odpravljate v tujino in vas zanima zdravstveno stanje na področju, kamor potujete).
Do obsežnih informacij o boleznih in zdravilih lahko študent pride tudi na spletnih straneh:
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenje omogoča prost dostop do gradiv Zavoda, med katerimi so tudi zloženke, brošure in priročniki v elektronski obliki.
Predpisi:
Zdravstveno zavarovanje ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Obseg in vrste zdravstvenih pravic, ki jih imajo zavarovane osebe podrobneje določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
Postopke uveljavljanja pravic do zdravstvenih storitev določa tudi Zakon o pacientovih pravicah
Uporabni naslovi za dostop do pravnih informacij:
Register predpisov Republike Slovenije
Zbirke Vlade Republike Slovenije
Zbirke Državnega zbora Republike Slovenije
Uradni list Republike Slovenije
VRSTE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ
Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodbe, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakšne druge zdravstvene potrebe.
Osnovna lastnost zdravstvenega zavarovanja je, da so pravice vsakega posameznika ali od njega odvisnih družinskih članov vezane na prijavo v zavarovanje in na plačilo ustreznega prispevka (v obveznem zdravstvenem zavarovanju) ali premije (v prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju).
Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno.
Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa izvajajo druge zdravstvene zavarovalnice.
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji (RS) obvezno za vse državljane RS s stalnim prebivališčem v RS, plačilo predpisanega prispevka pa je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost (zaposlitev, pokojnina, samostojna dejavnost, invalidnine, lastna sredstva, družbene pomoči…).
ZAVAROVANE OSEBE
Zavarovane osebe so zavarovanci in njihovi družinski člani. Zavarovanci so osebe, ki so v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, kmetje, prejemniki socialnih dajatev (denarne socialne pomoči, nadomestila za primer brezposelnosti, pokojnin iz pokojninskega zavarovanja, invalidskega zavarovanja, upravičenci do pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo, družinski pomočniki, vojni invalidi, veterani in žrtve vojnega nasilja) in njihovi družinski člani (čeprav je družinski član zavarovan preko zavarovanca pa ima na svoje ime in na svoj račun pravico do vseh zdravstvenih storitev). Zavarovanci se vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje na osnovi 21 podlag (15. člen ZZVZZ), na osnovi česar se določi zavezanec za prijavo v zavarovanje in zavezanec za prispevek, višina in vrsta prispevka kot tudi obseg pravic.
DRUŽINSKI ČLANI
Družinski člani se vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje preko zavarovancev in niso zavezanci za prispevek (študent, ki ni zaposlen oziroma nima odprtega s.p.-ja, je zavarovan preko svojih staršev in ne plačuje prispevkov). ZZVZZ loči med zavarovančevimi ožjimi in širšimi družinskimi člani. Pri obojih je pogoj, da se lahko zavarujejo preko zavarovanca stalno prebivanje v Sloveniji (na to temo je vlada RS izdala mnenje, da se ožji družinski člani lahko zavarujejo preko zavarovanca tudi, če imajo dovoljenje za začasno prebivanje v RS).
Za ožje družinske člane se štejejo zavarovančev zakonec (ali zunajzakonski partner), ki sam ni zavarovanec in zavarovančevi otroci (do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje pa če se šolajo, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti- izjema so otroci, ki so nezmožni za delo- le ti so zavarovani tudi za ves čas nezmožnosti). Širši družinski člani pa so zavarovančevi pastorki, vnuki, brati, sestre, starši ali druge osebe, ki jih zavarovanec preživlja.
Prijavo, spremembo ali odjavo oseb v oziroma iz obveznega zdravstvenega zavarovanja opravi na podlagi vloge zavezanca območna enota ali izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
PRAVICE IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča zavarovanim osebam uveljavljanje pravic do:
· preventivnih zdravstvenih storitev (npr. obvezna cepljenja),m
· do storitev zdravljenja (ambulantnega zdravniškega in zobozdravniškega zdravljenja, bolnišničnega zdravljenja v določenih primerih, pravico do zdravljenja in nege na domu, v določenih primerih tudi pravico do zdravljenja v tujini),
· zdravil (vendar samo zdravila, ki so na pozitivni listi ZZZS),
· obvezilnega materiala in medicinsko-tehničnih pripomočkov (npr. povoji, obliži, obveze…),
· medicinske rehabilitacije (npr. zdraviliško zdravljenje),
· denarnih nadomestil (nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, pogrebnine, posmrtnine, povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev).
Zdravstvene storitve na podlagi veljavne slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja opravi osebni zdravnik s svojimi sodelavci, po potrebi pa tudi specialisti v ambulantah in bolnišnicah, zdraviliščih ter klinikah in inštitutih.
Nekatere storitve plača zavod v celoti, za druge pa je treba doplačati razliko do polne vrednosti storitev iz lastnih sredstev ali iz svojega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Obseg pravic in vrste pravic so določene z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, podrobneje pa jih določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja .
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja so zavarovanja, ki krijejo zavarovancem stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki ter izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja v večjem obsegu kot obvezno zdravstveno zavarovanje (ki krije res samo najnujnejše zdravstvene storitve).
Za prostovoljna zdravstvena zavarovanja se lahko odloči vsak. Otroka do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta (če ni sam zavarovanec), ali starejšega od 18 let, ki se redno šola in še ni dopolnil 26 let, ni potrebno vključiti v prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Zakon) naslednje zavarovalnice:
Triglav, zdravstvena zavarovalnica d.d.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z.
VRSTE
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - je prostovoljno zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti (storitve iz 2. do 6. točke 23. člena ZZVZZ)
dodatna oz. nadstandardna zdravstvena zavarovanja so prostovoljna zavarovanja za večji obseg pravic ali za višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju.
Cene prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja določajo zavarovalnice, ki izvajajo prostovoljna zdravstvena zavarovanja.
OSTALA ZAVAROVANJA
V Evropskem prostoru se je izoblikovala naslednja tipologija privatnih zdravstvenih zavarovanj:
1. dopolnilna zavarovanja
2. vzporedna zavarovanja
3. dodatna zavarovanja
4. nadomestna zavarovanja
5. asistenčna zdravstvena zavarovanja
Dopolnilna zdravstvena zavarovanja krijejo razliko ali del razlike stroškov do polne vrednosti standarda zdravstvenih in z njimi povezanih storitev nad deležem, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Vzporedna zdravstvena zavarovanja krijejo stroške ali del stroškov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, ki bi jih v celoti ali delno krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, a jih zavarovanci uveljavljajo po drugačnih postopkih ali ob drugih pogojih, kot jih predpisuje obvezno zdravstveno zavarovanje.
Dodatna zdravstvena zavarovanja krijejo stroške ali del stroškov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev oziroma izplačil denarnih prejemkov, ki niso sestavni del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Nadomestna zdravstvena zavarovanja krijejo največ v obsegu standarda obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer stroške ali del stroškov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev oziroma plačil denarnih prejemkov osebam, ki ne morejo biti obvezno zdravstveno zavarovane.
Asistenčna zdravstvena zavarovanja krijejo stroške ali del stroškov pomoči pri organizaciji in/ali izvedbi zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev doma in v tujini.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V TUJINI
Zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, imajo v času začasnega bivanja v tujini zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev. Postopek uveljavljanja pravice do zdravstvenih storitev je odvisen od tega, v kateri državi študent potrebuje zdravstvene storitve glede na to, da ima Republika Slovenija z nekaterimi državami sklenjene meddržavne sporazume o socialni varnosti oziroma da velja za uveljavljanje zdravstvenih storitev v državah članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora ter v Švici, evropski pravni red.
V primeru potovanja in bivanja v državah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švici, Hrvaški in Makedoniji je mogoče predhodno preko spletne strani ali samopostrežnega terminala brezplačno naročiti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ali/in pa skleniti komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini (prostovoljno zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco ELVIA ali CORIS) še zlasti pri potovanju v države, v katerih ne velja evropski pravni red in s katerimi Slovenija ni sklenila meddržavnega sporazuma o socialni varnosti (Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, ZDA, Kanada...).
Zavarovane osebe lahko naročijo evropsko kartico prek interneta ali samopostrežnih terminalov, lahko pa jo naročijo tudi na območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Evropsko kartico prejmejo brezplačno po pošti, in sicer v 3 delovnih dneh po oddanem naročilu.
Podlaga za pridobitev evropske kartice je veljavna slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja.
Evropske kartice izdane po 19. 04. 2008 veljajo 1 leto, če ima oseba za ves ta čas urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.
Vir: zloženka: Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju pred odhodom v tujino (ZZZS)
3. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ŠTUDENTOV
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Oseba s statusom študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajša od 26 let
Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je lahko otrok zdravstveno zavarovan kot družinski član preko svojih staršev do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma do dopolnjenega 18. leta (če v tem času ne postane sam zavarovanec, s tem da npr. sklene pogodbo o zaposlitvi), po tej starosti pa le, če se šola, in sicer do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje je delodajalec starša, preko katerega se otrok vključuje v obvezno zdravstveno zavarovanje. Staršem in delodajalcu za to ni potrebno ničesar doplačati.
Predpisi s področja visokega šolstva zagotavljajo rednemu in izrednemu študentu, ki je vpisan na visokošolski zavod in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu, če ni v delovnem razmerju ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje, da je lahko obvezno zdravstveno zavarovan kot vzdrževan družinski član.
Pomembno je, da vsak študent za vsako študijsko leto posebej pravočasno (najkasneje do 1. oktobra) delodajalcu svojega starša (če je starš samostojni zavezanec, odda potrdilo o vpisu na območni enoti ali izpostavi zavoda, kjer sicer ureja svoje zavarovanje) predloži potrdilo o šolanju. Starši študenta, ki se v času študija zaposli ali diplomira, morajo spremembo prav tako javiti, in sicer najpozneje v roku 8 dni od spremembe!
Študenti brez statusa in študenti s statusom, vendar z dopolnjenimi 26. leti ter diplomanti
Če študent prekine oziroma dokonča študij in torej ostane brez statusa študenta, ne more več biti zavarovan kot vzdrževan družinski član. Tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje si mora urediti sam. Starši študenta morajo svojemu delodajalcu takoj po prenehanja statusa oziroma otrokovemu dopolnjenemu 26. letu le to sporočiti delodajalcu, da ga odjavi iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja! Če tega ne storijo, nosijo tako kazensko kot materialno odgovornost!
Študent prav tako ne more biti več zavarovan kot vzdrževan družinski član v primeru da se zaposli, odpre s.p. (velja tudi za popoldanski s.p.!), oziroma ustanovi zavod. V primeru da se zaposli, stroške zanj krije delodajalec, v primeru, da odpre s.p. mora v 8 dneh na izpostavi ZZZS vložiti prijavo v zdravstveno in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje.
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ŠTUDENTOV BREZ STATUSA IN ŠTUDENTOV, KI SO ŽE DOPOLNILI 26 LET
Študent brez statusa oziroma študent, ki je že dopolnil 26 let ima naslednji možnosti:
Se zavaruje kot občan preko občine pod katero spada njegovo stalno bivališče:
Po 21. točki 15. člena ZZVZZ je lahko študent zavarovan kot občan le, če nima nobenih dohodkov oziroma če, kadar živi sam, njegov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih ne dosega 50% minimalne plače, oziroma če, kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25% minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (če nima nobenih prejemkov in nobenih lastnih sredstev in si zato ne more plačevati obveznega zdravstvenega zavarovanja).
Študent se kot občan zavaruje na občini v kraju stalnega bivališča. Vsaka občina ima svoje določbe, ki se nanašajo na maksimalne prihodke, ki jih sme študent imeti, da se zavaruje kot občan. Ponekod je obvezno, da je študent prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Za več informacij se torej obrni na občino v kraju stalnega bivališča!
Se zavaruje kot samostojni zavezanec preko ZZZS:
Če ima študent brez statusa dohodke, ki so višji kot jih določa njegova občina v kraju stalnega bivališča, da bi bil lahko zavarovan kot občan, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec. To pomeni, da si obvezno zdravstveno zavarovanje uredi in plačuje sam. Uredi si ga na izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje v kraju stalnega bivališča.
Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: ZZZS
Prejemniki denarne socialne pomoči:
1. januarja 2009 je začela veljati sprememba in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki v 24. členu med drugim določa: Republika Slovenija zagotavlja iz proračunskih sredstev razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena tega zakona za zavarovance in po njih zavarovane družinske člane iz prvega odstavka 15. člena tega zakona pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova in če izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči.
To pomeni, da imajo študentke in študenti, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, krito obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje v okviru te pravice (ne glede na višino DSP)!
Sporočanje sprememb Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije:
Na podlagi 11. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je zavezanec dolžan prijavo vložiti najpozneje v osmih dneh od nastanka z zakonom in pravili predpisanih pogojev za vključitev osebe v obvezno zavarovanje.
DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Študentu, ki je mlajši od 26 let ni potrebno plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prav tako ni potrebno plačevati, če ustrezaš pogojem za prejemanje denarne socialne pomoči (ne glede na višino DSP do katere si upravičen). Ta ugodnost preneha v trenutku, ko izgubiš status študenta, oziroma dopolniš 26 let. Od tu naprej je torej potrebno doplačati stroške zdravljenja, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne pokriva ali pa jih pokriva samo delno (zdravstvene, bolnišnične, zdraviliške in zobozdravstvene storitve, zdravila, reševalne prevoze, medicinske pripomočke itd.).
V to, da si dopolnilno zdravstveno zavarovan, te ne more nihče prisiliti (ZZVZZ določa samo obveznost, da se vse osebe s stalnim bivališčem v RS obvezno zdravstveno zavarujejo), vendar pa je resnično priporočljivo, da si študent, ki je zaključil šolanje oziroma je brez statusa uredi tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti (storitve iz 2. do 6. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – npr. ortopedski pripomočki, prevoz z reševalnim vozilom, dializa, zobnoprotetično zdravljenje, presaditev organov,… ), in sicer pri zavarovalnicah, ki ponujajo takšna zavarovanja. Drugače se ti lahko zgodi, da bi npr. v primeru prometne nesreče moral sam plačati prevoz v bolnišnico in zdravljenje, kar stane več kot 10.000 €!
Trenutno tovrstno zavarovanje ponujajo:
Triglav, zdravstvena zavarovalnica d.d.
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z.
Največ informacij o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju na enem mestu pa je dostopnih tu.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je mogoče skleniti tudi preko spleta, pri sklenitvi preko spleta se zavarovancu prizna dodaten 3 % popust na premijo!
Ko se študentu izteče status študenta (zaradi diplome ali začetka pavziranja) ali pa dopolni 26 let, mora v roku ENEGA MESECA skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če ne želi, da zanj velja tri mesečna čakalna doba, ki jo uveljavlja zakon.
Zakon namreč uveljavlja trimesečno čakalno dobo, kar pomeni, da bo zavarovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega zavarovanja ob obisku zdravnika sam kril delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Torej če študent ne sklene zavarovanja v enem mesecu od izgube statusa / dopolnitve 26 let, bo potem, ko bo sklenil zavarovanje, še tri mesece na istem, kot če ne bi sklenil zavarovanja (v tem času pa bo vseeno moral plačevati tudi premijo)!
Če študent ponovno pridobi status in tako več ne potrebuje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (saj je ponovno obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član), si mora na izbrani zavarovalnici, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, urediti mirovanje zavarovanja, da mu v tem času ni potrebno plačevati premije. Ko ponovno pridobi status študenta, mora izbrani zavarovalnici predložiti potrdilo o vpisu.
Več informacij najdete tudi na našem forumu!
INFORMATIVNI IZRAČUN*
Obvezno zdravstveno zavarovanje: 14,61 € mesečno
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje:
AdriaticSlovenica d.d. : 24,59 € mesečno
Triglav, zdravstvena zavarovalnica d.d. : 24,63 € mesečno
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z. : 23,25 € mesečno
Vse zavarovalnice nudijo 3% popust na premijo, če se zavarovanje sklene preko interneta.
*podatki o cenah so veljali dne 8. 9. 2010
ZDRAVSTVENA OSKRBA
Pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ima zavarovana oseba (torej tudi študent) pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Vse zavarovane osebe imajo pravico do izbire osebnega zdravnika. Izberejo si lahko osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zobozdravnika, ženske pa tudi osebnega ginekologa. Vsaka zavarovana oseba ima istočasno lahko izbranega le enega osebnega zdravnika določene dejavnosti. Zamenjavo osebnega zdravnika je možna po poteku enega leta od prejšnje izbire.
Zavarovana oseba se mora ob zdravstvenih težavah vedno najprej obrniti na svojega osebnega zdravnika, če pa gre za primere nujne medicinske pomoči, se obrne na najbližjega zdravnika.
Zdravstveni dom za študente (ZDŠ) - je Republika Slovenija ustanovila z namenom, da bi študent zares dobil čimbolj dostopno in celostno zdravstveno oskrbo.
Če študent nima izbranega osebnega zdravnika v ZDŠ, mu lahko tam nudijo samo urgentno zdravljenje (npr. visoka vročina, hude bolečine, sveže poškodbe), ne morejo pa mu napisati napotnice, ga pošiljati na nadaljnje zdravljenje, mu predpisati zdravil na recept ali mu pomagati pri lažjih bolezenskih stanjih. Prav tako mu ne morejo napisati zdravniškega opravičila.
Za študenta je smiselno izbrati osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu za študente, če je vsaj štiri dni v tednu v Ljubljani, saj je njegov osebni zdravnik v kraju stalnega bivališča med vikendom nedosegljiv (razen med dežurstvom). Poleg tega pa nekatere fakultete sprejmejo le tista zdravniška opravičila, ki so izdana v Zdravstvenem domu za študente, zato je mnogo lažje dobiti opravičilo, če ima študent osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu za študente. Študent, ki bi si rad izbral osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu za študente, mora imeti v zdravstveni izkaznici vpisan status študenta.
Menjava osebnega zdravnika (zobozdravnika oziroma ginekologa) je enostavna: študent se zglasi pri enem od zdravnikov v Zdravstvenem domu za študente in tam izpolni obrazec »Izjava o izbiri osebnega zdravnika«. Razloga za zamenjavo mu ni potrebno navesti. Odjavo pri prejšnjem zdravniku, prenos zdravstvenega kartona skupaj s kritjem materialnih stroškov opravi zavarovalnica.
Ko študent doštudira, se lahko po istem postopku vrne k splošnemu zdravniku v kraju stalnega prebivališča.
Vsak študent ima nekatere obveznosti, ki jih mora po zakonu opraviti v Zdravstvenem domu za študente, to so: sistematski pregledi v prvem in zadnjem letniku in cepljenja (odvisno od fakultete).
V ZDŠ opravljajo tudi preglede za voznike motornih vozil (A in B).
Študent pa lahko dobi tudi napotnico za prednostni pregled pri okulistu.
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Enote:
AŠKERČEVA 4
Splošno zdravstveno varstvo
Zobozdravstvo
Dispanzer za žene
Psihomentalna posvetovalnica
Diagnostični laboratorij
ŠTUDENTSKO NASELJE V ROŽNI DOLINI,
Cesta 27. aprila 31, blok 8
Splošno zdravstveno varstvo
Zobozdravstvo
V okviru Zdravstvenega doma za študente univerze v Ljubljani so študentu na voljo naslednji osebni splošni zdravniki:
Na Aškerčevi 4
imajo sedem splošnih zdravnikov, ki delajo v dveh izmenah:
od 7.00 do 13.00 in od 13.00 do 19.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00.
Tel.: 01 200 74 27, 01 200 74 29, 01 200 74 26
V Študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII)
splošni zdravnik paciente sprejema ob torkih, sredah in petkih od 7.00 do 13.30, razen ob ponedeljkih in četrtkih od 12.30 do 19.00 ter ob sobotah od 8.00-12.00. Ambulanta je v času poletnih počitnic zaprta! Takrat se študenti lahko obrnejo na Aškerčevo 4.
Tel.: 01/241-65-43
URNIK
Pred vsakim obiskom v ambulanti se je potrebno za termin dogovoriti po telefonu v času ordinacijskih ur izbranega zdravnika.
V Zdravstvenem domu za študente, sta študentu na voljo tudi psihiater in ginekolog.
Psihiater
Na Aškerčevi 4 imajo specialista psihiatra in psihoterapevta, ki je dosegljiv vsak dan od 7.00 do 14.00, razen ob ponedeljkih in sredah od 13.00 do 19.00. Na razgovor se je potrebno naročiti. Čakalna doba je do 2 meseca.
Tel.: 01/ 200 74 11
URNIK
Ginekolog (dispanzer za žene)
Na Aškerčevi 4 sta dva ginekologa, ki prakticirata tudi ultrazvočno diagnostiko. Tudi ginekologa si moraš izbrati (kot osebnega zdravnika in zobozdravnika).
Naročanje pacientk v ginekološko ambulanto ter izdaja receptov:
-dopoldan 7.00-13.30
-popoldan 12.50-19.00
v ambulanti izbranega zdravnika.
Tel.: 01/ 200 74 13
URNIK
Zobozdravniki
Na Aškerčevi 4
imajo 7 zobozdravnikov, ki delajo v dveh izmenah. Sprejem pacientov je enak kot pri splošnem zdravniku. Čakalna doba je 2 meseca.
Tel.: 01 200 74 40, 01 200 74 41, 01 200 74 42, 01 200 74 43
URNIK
V Študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII)
imajo dva zobozdravnika, ki delata v izmeni dopoldne od 7.00 do 13.00 oz. popoldne od 13.00 do 19.00.
Tel.: 01 241-65-40
URNIK
Rentgen
Po novem lahko vsi študentje v Študentskem zdravstvenem domu brezplačno koristijo rentgen storitve, potrebujejo samo napotnico, ki jo izda osebni zdravnik.
URNIK
Dežurne ambulante
Ambulanta splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani za odrasle deluje 24 ur na dan v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve). Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. Nujne storitve niso plačljive. Če storitve niso nujne, so po Pravilih zdravstvenega zavarovanja samoplačniške.
Splošna nujna medicinska pomoč:
tel: (01) 232 30 60, (01) 522 84 08, (01) 522 84 09.
Zobozdravstvena nujna pomoč:
Telefonske številke: (01) 4723-700, (01) 4723-718
ob delavnikih med 7. in 19. uro nudi zobozdravstveno prvo pomoč študentu njegov izbrani zobozdravnik
Nočna nujna zobozdravstvena pomoč:
- protibolečinska ambulanta Zdravstvenega doma Ljubljana deluje v kletni etaži ZD Ljubljana - Center, Metelkova 9, od 21. do 4. ure ter ambulanta ob nedeljah in praznikih med 8. in 16. uro, tel. (centrala) 47 23 700 ali direktni tel. 47 23 718.
Ambulanta od nedeljah in praznikih nudi pomoč v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, obisk nočne dežurne službe pa je z doplačilom (nadstandardna storitev).
Dežurne lekarne
Lekarna Ljubljana skrbi za izvajanje dežurne službe, to je neprekinjene 24-urne javne lekarniške službe. nočnem času izdajajo preko dežurnega okenca zdravila na recept, ki so bila predpisana istega dne in nujna zdravila.
Naslov: Prisojna ulica 7, Ljubljana
Tel: 01/23-06-230
Vodja: Slavica Fras, mag.farm.
Čas dežurne službe:
od ponedeljka do petka od 20h do 7h,
ob sobotah od 13h naprej,
ob nedeljah in praznikih ves dan
V Sloveniji so začele delovati tudi spletne lekarne, kjer lahko kupite zdravila brez recepta in druge izdelke:
Lekarnar - spletna lekarna
Naravna lekarna
Ostale koristne povezave:
Odpiralni časi lekarn
Register zdravil
ŽIVETI ZDRAVO
Rekreacija
Redna in zmerna telesna dejavnost je polna pozitivnih učinkov na naše zdravje. Redno gibanje in ukvarjanje s športom prinaša mnoge koristi, saj zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi, ki so vzrok za tretjino vseh smrti; zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin v spodnjem predelu hrbta;…spodbuja duševno blaginjo, zmanjšuje stres, občutja strahu, depresije in osamljenosti; pomaga preprečevati ali nadzirati tvegano vedenje, kot so na primer uporaba tobaka, alkohola in preostalih snovi, nezdrava prehrana ali nasilje pri otrocih in mladostnikih; pomaga nadzirati telesno težo in zmanjševati tveganje za debelost za 50% v primerjavi z ljudmi s sedečim načinom življenja; pomaga zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice, sklepe in poveča energijo ljudem s kroničnimi boleznimi… in še in še.
Informacije o možnostih individualne ali skupinske rekreacije lahko študent najde na:
Sou sport
Agencija za šport Ljubljana
Društvo Interes
Zdrava prehrana
Hrana je človeku nujno potrebna, saj oskrbi organizem z zadostno kemično energijo za opravljanje osnovnih življenjsko pomembnih funkcij. Bistvene sestavine hrane so: beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, minerali in balastne snovi.
Več na: KanalMladih
O zdravi prehrani je napisanega in povedanega že ogromno, celo preveč. In tako je v poplavi različnih bolj ali manj kvalitetnih nasvetov iz revij, reklam, internetnih strani, forumov, raznovrstnih priročnikov itd. resnično težko najti kakovostne nasvete oziroma vodila o tem, kako se prehranjevati zdravo.
Strokovnjaki v Svetovni zdravstveni organizaciji so pripravili 10 enostavnih priporočil (imenujemo jih CINDI prehranska priporočila), kako ohraniti zdravje z zdravim prehranjevanjem. Prehranski strokovnjaki so priporočila prilagodili našim prehranskim navadam, saj se te razlikujejo od tistih, ki jih imajo drugod po svetu.
več na:
Poudariti velja, da so ta priporočila le okvirno vodilo, ki nam daje smernice, kako živeti zdravo. Najbolj pomembno pa je, da si vsak oblikuje svoj slog prehranjevanja, ki je prilagojen njegovim psihičnim in fizičnim potrebam, njegovi telesni konstituciji in ostalim dejavnikom, tako da se bo dobro počutil in da bo našel svojo dieto (=način prehrane), ki bo postala njegov (zdrav) način življenja. Le zmernost je tista, ki nas vodi po poti zadovoljnega življenja z zdravim telesom v katerem je zdrav duh.
Prehranska piramida je slikovni prikaz izbora in količin živil, ki naj jih jemo vsak dan. Ni zapoved, ampak priporočilo, ki pomaga izbrati tisto hrano, ki je zdrava in primerna za vsakega posameznika. Piramida spodbuja uživanje pestre hrane, s katero dobimo potrebne hranilne snovi in hkrati ustrezno količino kalorij. Tako ohranimo svojo zdravo težo ali shujšamo.
Prehranske piramide tudi na tej povezavi .
Še nekaj zanimivih povezav:
Težave – droge, alkohol, motnje hranjenja, …
Na življenjski poti se srečujemo s težavami in ovirami, ki jih premagujemo bolj ali manj uspešno. Med poskusi reševanja osebnostnih stisk so prav gotovo tudi kajenje, odvisnost od alkohola in drog ter motnje hranjenja.
Ko se študent znajde v stiski, mora vedeti, da vedno obstaja rešitev njegovih težav in nekdo, ki mu je pripravljen pomagati. Potrebno je le zbrati pogum in voljo in se obrniti po pomoč.
Več informacij o različnih oblikah pomoči tudi na naslednjih spletnih straneh:
Kajenje
Center za odvajanje od kajenja
Alkohol
Droge
LAS Novo Mesto - odvisnost od prepovedanih drog
Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije
Motnje hranjenja
Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA
Zadnje spremembe in popravki: Simon Tertnik, 18/1/2012
