Nekoč je omemba tujine asociirala na nujno pot posameznikov, ki jo je kratko in jedrnato narekoval rek »V tujino, s trebuhom za kruhom!«. Čas je tekel, zgodovina se je razvijala in prišli smo do nove ere, novega obdobja, ki v varnem zavetju Evrope ponuja relativno kakovostno življenje. Mladi se šolajo nekje od šestega leta starosti dalje in se po večini odločajo za študij na enem izmed visokošolskih institucij ter se na koncu zaposlijo v terciarnem oziroma storitvenem sektorju. A nekje na tej poti od točke A do B, se pri nekaterih pojavi hrepenenje, ki je verjetno odraz globaliziranega sveta, zahodne medijske kulture in konstantnega poudarjanja povezanosti evropskega naroda pod okriljem Unije. Starejši kolegi pripovedujejo mlajšim, kaj vse jim je nudila tujina, nekje od tega, kako jih je španski cimer naučil pripraviti pravo paello do tega, kako so se lomili ob vsakodnevni komunikaciji z uporabo poljskega jezika. Poleg tega se nekatere tuje institucije ponašajo z neprimerljivo kvaliteto, ki lahko zapolni manjkajoče akademske segmente in omogoči študentu večjo diverziteto znanj.

Nekateri se še zmeraj sprašujejo, zakaj na izmenjavo, saj imamo doma celotno akademsko infrastrukturo, ki je potrebna za kvaliteten študij. Lahko bi si upali trditi, da se našega malega naroda drži nehvaležen sloves, ki bi mu ljubkovalno rekli tudi sindrom odlašanja. Slovenci radi odlašamo pri bolj ali manj vseh rečeh, pa naj bo to pot do bližnje trgovine peš ali pa odhod v tujino. Študijske izmenjave so izjemna priložnost, da se rešimo tega kalupa. Študijska ali delovna izkušnja onkraj meja naše zelene dežele vam ne bo nič vzela, no vsaj materialnih dobrin ne, če odštejete nekaj evrskih stotakov, ki pa se jih da nadomestiti z delom, prinesla pa vam bo veliko in še več. Nova znanja, nova poznanstva, znanje tujih jezikov in ne nazadnje večje možnosti za zaposlitev. Programov, ki lahko slovenskemu študentu omogočijo njegovo študijsko odisejado je kar nekaj. A pred izbiro programov in študija je tukaj nekaj napotkov, ki j ih je vredno upoštevati:

-    Pozanimaj se o želenih univerzah in o njihovih programih. Razmisli, kaj si želiš in izberi tisto univerzo, kjer program študija najbolj ustreza tvojim zanimanjem.

-    Zberi podatke o postopku prijave in o rokih za prijavo. Na večino univerz se je treba prijaviti kar nekaj mesecev prej, zato poskrbi, da boš do takrat imel/a zbrano vso potrebno dokumentacijo: prevedena in overjena potrdila o dosedanjem šolanju, potrdilo o znanju jezika (če potrebno), priporočila profesorjev,…

-    Informiraj se o možnostih za financiranje študija. Pozanimaj se o domačih in tujih štipendijah, posojilih, možnostih študentskega dela,…

-    Pozanimaj se o življenju v državi kamor odhajaš – kje boš živel/a (študentski domovi ali privatno stanovanje), življenjski stroški, zavarovanje, vizumi,…

Naredi si konkretni načrt ter v njem odgovori na tri ključna vprašanja: kam, zakaj in kdaj? Pri tem se ti bo verjetno odprlo še malo morje vprašanj, vendar pomni, da pri iskanju odgovorov nisi sam. Stopi v kontakt ali osebno obišči naše svetovalce, ki ti bodo rade volje pomagali pri uresničevanju zadanih ciljev.