Bivanje

PRAVICA DO SUBVENCIONIRANEGA BIVANJA

POGOJI ZA DODELITEV SUBVENCIJE

Do subvencioniranega bivanja boš upravičen, če izpolnjuješ naslednje pogoje:

si državljan RS / državljan DČ EU / tuj državljan s stalnim prebivališčem v RS in si sam oz. vsaj en starš ali skrbnik, rezident RS za davčne namene;
imaš status študenta (v sklopu visoke ali višje šole, rednega ali izrednega študija) - če gre za študij na daljavo, subvencije ni;
ne smeš imeti s.p. / biti redno zaposlen / vpisan v evidenco brezposelnih oseb / poslovodna oseba gospodarskih družb / direktor zasebnih zavodov / prejemnik pokojnine (razen če gre za družinsko);
povprečni bruto dohodek na družinskega člana, v preteklem letu ne sme presegati 150% povprečne bruto plače - povprečna bruto plača 2024 znaša 2.394,92 EUR (1.526,02 neto);
tvoje stalno prebivališče mora biti od kraja študija oddaljeno najmanj 25km, razen če imaš do najbližjega postajališča javnega prevoza najmanj 4km, ali živiš v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah;
ne smeš biti izključen iz študentskega doma.

Posebne ugodnosti

V kolikor imaš otroka, se lahko subvencija dodeli tudi za tvojega partnerja, če izpolnjuje prve tri pogoje. Prav tako je do subvencije upravičen otrok, dokler obiskuje osnovno šolo.

Subvencija se dodeli tudi za spremljevalca študenta invalida, če izpolnjuje prve tri pogoje.

Subvencijo lahko uveljavljaš na 2 načina in sicer preko bivanja v študentskem domu, ali v sklopu bivanja pri zasebniku.

ŠTUDENTSKI DOM

Za bivanje v študentskem domu, je potrebno oddati prošnjo za sprejem. Ker so kapacitete omejene, povpraševanja pa veliko, se na sobo lahko čaka kar veliko časa (tudi po več mesecev). Zato je pomembno, da vlogo oddaš v roku, ki ga vsako leto razpišejo študentski domovi, na podlagi česar se boš uvrstil na prednostno listo. Rok običajno poteka v prvi polovici poletja.

Na katero mesto se boš uvrstil je odvisno od tega, koliko točk boš zbral. Pri tem se upoštevajo naslednja merila: učna oz. študijska uspešnost (novost ZViS-1 - od študijskega leta 2026/27 se to več ne bo upoštevalo); izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti; materialni položaj; oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija; posebne socialne, zdravstvene razmere, itd.

Prošnjo sicer lahko oddaš tudi po tem roku, a takrat več ne boš uvrščeni na "primarno" prednostno listo in na vrsto boš prišel šele za vsemi na prednostni listi.

Ko te povabijo na vselitev, lahko izbiraš med lokacijami in sobami, ki so v tistem trenutku na voljo. Za kasnejše premestitve in prijave za enoposteljne sobe ter "tihe" domove, se je potrebno obrniti neposredno na Pisarno za študentske domove.

Vsako leto je potrebno do določenega roka (iz razpisa) vložiti tudi prošnjo za podaljšanje bivanja, na podlagi katere se preveri, če še vedno izpolnjuješ vse zahtevane pogoje.

Vabljen k ogledu brošure »Vse o bivanju«, ki vsebuje vse ključne informacije o bivanju v Študentskem domu Ljubljana.

SUBVENCIONIRANO BIVANJE PRI ZASEBNIKU

Subvencijo lahko uveljavljaš le pri tistih zasebnikih, ki to omogočajo – zasebnik se mora za to predhodno prijaviti na posebni razpis.

KDAJ SE VLOŽI PROŠNJA ZA SPREJEM, PROŠNJA ZA PODALJŠANJE BIVANJA IN KAKO JE S PREKVALIFIKACIJO PROŠENJ

Če se iz visokošolskega študija prepišeš na višješolski, je potrebno vložiti »novo« prošnjo za sprejem. Če menjuješ študijski program znotraj posameznega izobraževalnega sistema (torej se prepisuješ iz ene na drugo fakulteto oz. iz ene na drugo višjo šolo), vložiš prošnjo za podaljšanje bivanja. Prošnja za podaljšanje bivanja se vloži tudi v primeru, če prehajaš na višjo stopnjo študija.

Prošnjo je mogoče prekvalificirati. V kolikor si oddal prošnjo za bivanje v Študentskem domu, a si si naknadno premislili in bi subvencijo želeli uveljavljati pri zasebniku, lahko v Pisarni za študentske domove opraviš prekvalifikacijo vloge. V tem primeru boš odstranjen s prednostne liste.

TRAJANJE SUBVENCIONIRANEGA BIVANJA

Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeli za čas trajanja enega študijskega programa na prvi, enega na drugi in enega na tretji stopnji. Pri tem se subvencioniranje sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik obiskuješ, ko ti je subvencija prvič podeljena.

Če si vzporedno vpisan na več študijskih programov, se glede trajanja programa upošteva le tisti, v katerega si bil vpisan na začetku prejemanja subvencije.

Subvencionirano bivanje se lahko podaljša v primeru, ko uveljavljaš upravičene razloge (imaš podaljšan status) in sicer za eno študijsko leto na posamezni stopnji študija. Izjemoma se lahko podaljša za več let, v primeru starševstva.

BIVANJE PRI ZASEBNIKU

NAJEMNO RAZMERJE

Najemno razmerje je klasično obligacijsko razmerje, ki ga na splošno ureja Obligacijski zakonik (OZ), posebne določbe, ki urejajo stanovanjska najemna razmerja pa vsebuje Stanovanjski zakon (SZ-1). Pri tem je potrebno razumeti, da je najemno razmerje v veliki meri odvisno od dogovora med strankama. To pomeni, da se določbe SZ-1 načeloma uporabljajo za ureditev tistih področij, ki niso posebej urejena že z najemno pogodbo. Posledično je lahko v pogodbi dogovor glede določenih pravic ter obveznosti najemnika in najemodajalca, drugačen od določil v zakonu (z izjemo kogentnih določb).

Pisna oblika pogodbe je zato izjemno pomembna in dobro je, da se nekatera ključna področja,

natančno uredijo, npr: višina najemnine ter obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini; rok za plačilo najemnine ter način plačevanja obratovalnih stroškov; opis stanja stanovanja ter natančen popis premičnin, ki so že v stanovanju (čeprav se to opravi tudi s primopredajo); čas trajanja najemnega razmerja oz. odpovednega roka znesek in namen varščine…

OBVEZNOSTI LASTNIKA STANOVANJA

Lastnik oz. najemodajalec mora (med drugim) vzdrževati stanovanje, da je v takšnem stanju, da najemniku zagotavlja normalno uporabo. V kolikor tega ne stori, se lahko najemnik obrne na stanovanjsko inšpekcijo, če pa naloženih del ne izvede v določenem roku, jih lahko najemnik opravi sam, na stroške lastnika. Poleg tega lahko od lastnika zahteva, da mu priskrbi drugo primerno stanovanje.

Če lastnik opusti svoje dolžnosti, lahko najemnik zahteva sorazmerno zmanjšanje najemnine za čas, ko stanovanja ni bilo mogoče normalno uporabljati, ali povrnitev škode v enkratnem znesku.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI NAJEMNIKA

Najemnik mora stanovanje uporabljati v skladu z najemno pogodbo, če je raba nepravilna oz. malomarna odgovarja za škodo, lastniku mora dopustiti vstop v stanovanje (največ 2x letno), plačevati mora najemnino in stroške itd.

Prav tako mora najemnik dopustiti vstop v stanovanje, da se v stanovanju opravijo popravila in izboljšave. Opraviti se morajo v najkrajšem možnem roku, če pa zahtevajo začasno preselitev, stroške v povezavi s tem nosi lastnik.

Za posege v stanovanje s strani najemnika je potrebno pisno soglasje lastnika, zakon pa določa tudi primere, ko se soglasje ne more odreči.

Pravice najemnika so določene v 100. členu SZ-1. Med drugim je izjemno pomembno, da lahko opravi neodložljiva popravila, ki so potrebna za zavarovanje življenja ali zdravja stanovalcev in za zavarovanje stanovanja, ali opreme ter zahteva povrnitev škode.

ODPOVED NAJEMNE POGODBE

S strani najemnika:

Najemnik lahko pogodbo odpove vselej, brez da bi pojasnjeval svoje razloge. Pred tem je potrebno pisno obvestiti lastnika oz. najemodajalca in upoštevati odpovedni rok. Zakonsko je določen 60 dnevni odpovedni rok - možna drugačna pogodbena ureditev.

S strani lastnika oz. najemodajalca:

Lastnik lahko pogodbo odpove iz krivdnih in nekrivdnih razlogov:

V 103. členu SZ-1 so našteti krivdni razlogi, ki se lahko posebej določijo tudi s pogodbo. Lastnik mora najemnika najprej opozoriti na kršitev in določiti rok za odpravo krivdnega razloga, ki ne sme biti krajši od 15 dni!
Če pogodbo odpove iz nekrivdnih razlogov, mora najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje.

Odpovedni rok ne sme biti krajši kot 60 dni - s pogodbo se lahko določi le daljši odpovedni rok!

Izjema: če najemnik ne plačuje najemnine ali stroškov.