Študij

VISOKOŠOLSKI SISTEM

SPLOŠNO O VPISU NA VISOKOŠOLSKI SISTEM

 UREDITEV

 9. avgusta 2025 je prenehal veljati dosedanji Zakon o visokem šolstvu (ZViS) in od takrat naprej se ravnamo po določbah novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1). 

Področje študija in pravic študenta je nato podrobneje urejeno tudi s statuti univerz (npr. Statut Univerze v Ljubljani, Statut Univerze v Mariboru…) ter nenazadnje z internimi akti posamezne fakultete.

 STOPNJE ŠTUDIJA

Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:

a)  prva stopnja

• visokošolski strokovni študijski programi,
• univerzitetni študijski programi,

b)  druga stopnja

• magistrski študijski programi,
• enoviti magistrski študijski programi,

c)  tretja stopnja

• doktorski študijski programi.

Do sedaj je veljalo, da se iz državnega proračuna financira študijska dejavnost rednega študija za dodiplomsko in magistrsko stopnjo, doktorski študij pa je načeloma plačljiv, pri čemer se dopušča možnost sofinanciranja iz državnega proračuna, skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. 

Nova ureditev omogoča, da bo tudi doktorski študij lahko bil brezplačen, predvidoma s študijskim letom 2026/27 (ko se začnejo uporabljati določbe 137. člena ZViS-1). Tako bo vsakemu državljanu omogočeno, da brezplačno pridobi izobrazbo prve, druge in tretje stopnje bolonjskega študija.

DODIPLOMSKI IN ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJ

 Ko se vpisuješ v dodiplomski študijski program ali enovit magistrski študij (EMŠ), je zmeraj potrebno spremljati (takrat aktualni) Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe. Tam boš našel vse podatke o prijavnih rokih, izbirnem postopku, seznam študijskih programov v sklopu univerz in pogoje za vpis ter ostale pomembne informacije in kontakte. 

 Vpis poteka preko portala eVŠ, udeležiti pa se je potrebno enega izmed treh prijavnih rokov. Prvi prijavni rok načeloma poteka že v mesecu februarju/marcu, drugi prijavni rok v avgustu in prijavni rok za zapolnitev še prostih mest ("tretji" prijavni rok) v septembru. Pri tem imej v mislih, da "tretji" prijavni rok razpišejo le posamezne fakultete, saj se število prostih vpisnih mest, z vsakim rokom manjša. 

Na prvem in drugem roku, lahko oddaš 1 prijavo, v kateri po prednostnem vrstnem redu navedeš do 3 študijske želje. To pomeni, da je na prvo mesto vedno najbolje dati program, ki si ga najbolj želiš obiskovati, saj boš uvrščen v prvi program, za katerega boš izpolnjeval pogoje. Naknadna menjava želja oz. prenos prijav ni mogoč!

Na "tretjem" prijavnem roku lahko oddaš največ 3 prijave in v vsaki navedeš 1 študijsko željo.

 Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2025/2026 lahko najdeš tukaj.

MAGISTRSKI IN DOKTORSKI ŠTUDIJ

 Razpisi za vpis v magistrske in doktorske programe so objavljeni posebej, v sklopu vsake univerze, pri čemer se lahko prijavni roki razlikujejo od fakultete do fakultete. 

 Na magistrski študij se lahko vpišeš, po dokončani prvi stopnji, pri čemer ni vedno nujno, da je magistrski program povezan s tvojim dosedanjim študijem. V pristojnosti posamezne fakultete je, ali dopušča vpis le študentom z ustreznih strokovnih področij ali pa tudi z drugih strokovnih področij, a v takšnem primeru mora študent pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija (npr. programe izpopolnjevanja, diferencialne izpite…).

Na doktorski študij se lahko vpišeš, v kolikor imaš pridobljeno drugo stopnjo izobrazbe, visokošolski zavod pa lahko določi tudi dodatne pogoje za vpis, vključno z izobraževalnim področjem študijskega programa druge stopnje.

IZPIS DO 15. OKTOBRA

 V kolikor si prvič vpisan v prvi letnik in že takoj ugotoviš, da te izbran študij ne zanima, svetujemo, da se izpišeš do 15. oktobra. V takšnem primeru se bo namreč štelo, da na ta študijski program sploh nikoli nisi bil vpisan. Gre za posebno ugodnost, ki ti pripada v sklopu vsake stopnje študija in na podlagi katere boš ohranil svoj prvi "redni" vpis in s tem pravico do "bonusa"- vpis na drug program, se bo torej štel kot tvoj prvi vpis in ne kot prepis. 

"BONUS" IN DODATNO LETO (ABSOLVENT)

Možnost rednega (ali izrednega) študija ni vezana na starost, a zakon je vseeno predvidel določene "omejitve". 

 Izpostaviti je potrebno predvsem pravico do "bonusa", ki ti kot študentu pripada na vsaki stopnji študija. Po stari ureditvi, je študent bil v sklopu bonusa upravičen ALI do ponavljanja ALI do brezplačne menjave študija (66. člen ZViS). Nova ureditev pa omogoča, da lahko študent v sklopu bonusa koristi IN pravico do menjave študija IN pravico do ponavljanja (111. člen ZViS-1). 

 V praksi bo razlika vidna predvsem v primeru, ko bi najprej koristil možnost brezplačne menjave študija in nato želel ponavljati letnik. Po stari ureditvi ponavljanje v takšni situaciji ne bi bilo možno, a po novi ureditvi, ki določa da se za ponavljanje letnika šolnina ne sme zaračunati, boš lahko v sklopu "bonusa" koristil tudi ponavljanje. Drugače pa je v primeru, če bi najprej ponavljal letnik in šele nato želel zamenjati študijski program. Takrat boš za menjavo moral plačati šolnino, razen če se vpišeš v višji letnik, v katerega še nisi bil vpisan – v kolikor je študent predhodno ponavljal letnik, ali že brezplačno menjal študijski program, je vsaka nadaljnja menjava študija lahko le še izredna  (5. odstavek 137. člena ZViS-1).

Čeprav ZViS-1 v sklopu "bonusa" omogoča in ponavljanje letnika in menjavo študija, je torej brezplačnost zamenjave programa odvisna od vrstnega reda uveljavljanja teh upravičenj.

 Dodatno oz. absolventsko leto lahko izkoristiš po zaključnem letniku in v tem času obdržiš status študenta ter pravice, ki iz statusa izhajajo. To upravičenje ti prav tako pripada na vsaki stopnji študija, a le v primeru, da pred tem (na tej stopnji) nisi ponavljal letnika, ali zamenjal študijskega programa - razen, če si se vpisal v višji letnik kot si že bil vpisan na tej stopnji.

PREPIS IN PREHOD

PREPIS zmeraj pomeni vpis v prvi letnik drugega študijskega programa, pri čemer je potrebno izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik, ki jih določi vsakoletni Razpis za vpis. Pri tem se vpisuješ pod enakimi pogoji in v istih vpisnih rokih, kot tisti, ki se na visokošolske zavode vpisujejo prvič.

Pri PREHODU gre za vpis v drugi ali višji letnik novega programa, kar pomeni, da se ti vse ali del obveznosti, ki si jih že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Poleg prehoda znotraj visokošolskega sistema, je možen tudi prehod iz višje na visoko šolo, namenjen višješolskim diplomantom. 

To področje je bilo do sedaj podrobneje opredeljeno v Merilih za prehode med študijskimi programi, ki pa z uvedbo novega zakona več ne veljajo. Na podlagi Meril, se je prehod lahko opravil le na program, ki je "soroden" tvojemu visokošolskemu oz. zaključenemu višješolskemu programu. ZViS-1 trenutno določa le, da pogoje za prehod v višji letnik določi visokošolski zavod.

Mesta in prijavni rok za prehod so v Razpisu vedno določena posebej (glej "mesta za vpis v višji letnik") – rok je običajno v septembru .

 Postopek prepisa/prehoda poteka tako, da se moraš iz trenutnega programa izpisati in na dejanskem vpisu na novo fakulteto predložiti izpisnico. Pri tem zavezuje šele dejanski vpis na novo fakulteto in ne zgolj oddana prijava na prijavnem roku! Iz trenutnega programa se zato ne rabiš izpisati že ob oddaji prijave, ampak je bolje, da počakaš na povabilo za dejanski vpis v nov program. 

Če se pred zaključkom študijskega leta prepišeš na drug študijski program, ti status študenta ne bo prenehal, kar pomeni, da v tem vmesnem času ne bi izgubil niti pravic, ki iz statusa izvirajo.

PONAVLJANJE LETNIKA

V kolikor nisi uspešno opravil vseh obveznosti za vpis v višji letnik, lahko letnik ponavljaš, če si za to izpolnil pogoje, predpisane s študijskim programom – fakultete s svojimi internimi akti določijo, koliko ECTS točk moraš imeti pridobljenih, da lahko ponavljaš. V letu, ko ponavljaš, boš še vedno imel status študenta in s tem vse pravice, ki so na status vezane.

 Po naših izkušnjah se ti vse že opravljene obveznosti priznajo (tj. opravljeni izpiti, vaje, seminarske…), prednost ponavljanja pa je, da se ti pri še neopravljenih izpitih vsi roki obnovijo. To pomeni, da boš ponovno imel na voljo 4 oz. izjemoma 5 rokov - šteje se, kot da določenega izpita do sedaj sploh še nisi opravljal.

PAVZIRANJE

 Če študent pavzira, pomeni da je še vedno vpisan na študijski program, nima pa statusa študenta in s tem tudi ne pravic, ki iz statusa izhajajo. V času ko pavziraš, lahko preostale obveznosti opravljaš proti plačilu, nato pa "normalno" nadaljuješ v višji letnik. Pri tem se ti med pavziranjem izpitni roki ne obnovijo, tako kot se to zgodi med ponavljanjem letnika. To pomeni, da ti bo pri posameznem predmetu ostalo na voljo le toliko rokov, kot jih do takrat še nisi izkoristil.

 Pavziranje s pravico do "bonusa" NI povezano. Za pavziranje se namreč največkrat odločijo študentje, ki ne morejo napredovati v višji letnik, nimajo pa več možnosti ponavljanja letnika oz. je še nočejo izkoristiti.

Pavziraš lahko neomejenokrat, pozoren pa moraš biti na to, kako dolgo posamezno pavziranje traja. V statutu posamezne univerze je namreč določeno, na kakšen način lahko študenti nadaljujejo s študijem po prekinitvi. Statut Univerze v Ljubljani določa naslednje: v  kolikor mineta več kot 2 leti odkar bi prekinil študij, moraš za nadaljevanje študija vložiti prošnjo, četudi ji je odobreno, pa boš s študijem lahko nadaljeval le proti plačilu. 

Če študiraš v sklopu katere druge univerze, je seveda potrebno preveriti določila drugega statuta, vsekakor pa se je o nadaljevanju študija po daljši prekinitvi, dobro pozanimati kar v referatu fakultete. 

"POSEBNE" OBLIKE ŠTUDIJA

IZREDNI IN ČASOVNO PRILAGOJEN ŠTUDIJ 

Izredni študij je oblika študija, za katero je potrebno plačati šolnino. Študenti se nanj lahko prijavljajo in vpisujejo po enakem postopku in v enakih rokih kot veljajo za redni študij, so pa mesta za izredne študente razpisana posebej. Izredni študij je po vsebini in zahtevnosti enak rednemu, a izrednim študentom se načeloma omogočijo določene ugodnosti, ki so odvisne predvsem od posamezne fakultete – npr. neobvezna prisotnost na vajah, opravljanje izpitov zunaj izpitnih obdobij (na izrednih izpitnih rokih), prilagojena predavanja. 

Pri tem so izredni in redni študenti v svojih pravicah in obveznostih izenačeni. Tudi v sklopu izrednega študija ti bo torej pripadal status študenta in vse pravice, ki iz njega izhajajo.

Z novo ureditvijo, bo izredni študij zamenjal časovno prilagojen študij. Izredni študij se bo izvajal le še do konca študijskega leta 2034/35, časovno prilagojen študij pa se bo prvič razpisal za leto 2029/30 (od tega leta naprej, se izredni študij več ne bo mogel razpisati).

ZAPOREDNI ŠTUDIJ (ŠTUDIJ DIPLOMANTOV)

 Ko si določeno stopnjo izobrazbe že pridobil in bi v sklopu te stopnje želel dokončati še en študij, govorimo o zaporednem študiju, ki je načeloma v vsem primerih plačljiv. Šolnina se namreč zaračuna za študijski program v katerega je študent vpisan, če že ima doseženo to stopnjo izobrazbe. 

VZPOREDNI ŠTUDIJ

 Vzporedni študij predstavlja hkratni študij po dveh ločenih programih, v sklopu iste stopnje, pri čemer lahko vzporedni študij brezplačno dokončaš, četudi bi študij na matični fakulteti zaključil pred vzporednim.

Vpis na vzporedni študij je možen na vseh stopnjah, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa statut posamezne univerze in sama fakulteta. Pri tem je pomembno, da se za takšno obliko študija odločiš le, če lahko med obema študijskima programoma uskladiš vse obveznosti, kar običajno zahteva kar veliko prilagajanja in komunikacije z izvajalci predmetov.

Tudi za vpis na vzporedni študij sta prijavni rok in mesta za vpis, v razpisu določena posebej.

UVELJAVLJANJE UPRAVIČENIH RAZLOGOV

Neodvisno od bonusa, lahko v določenih situacijah uveljavljaš upravičene razloge in na podlagi tega zaprosiš za podaljšanje statusa študenta (tj. ponovni vpis v isti letnik z ohranitvijo statusa), ali za izjemni vpis v višji letnik (tj. vpis z manj točkami, kot so določene za redno napredovanje). 

Upravičeni razlogi so načeloma: starševstvo, daljša bolezen študenta, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami ali s posebnim statusom, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze.

V obeh primerih je potrebno izkazati povezavo, da svojih študijskih obveznosti nisi mogel izpolniti ravno zaradi določene okoliščine, ter priložiti dokazno gradivo. Rok za oddajo prošnje določi fakulteta.

PRAVICE, KI IZHAJAJO IZ STATUSA ŠTUDENTA

 Na podlagi statusa študenta lahko uživaš naslednje pravice:

• zdravstveno zavarovanje preko staršev (do konca študijskega leta v katerem dopolniš 26 let);
• delo preko študentskega servisa;
• štipendiranje;
• subvencionirana prehrana, prevoz, bivanje;
• družinska pokojnina (dokler izpolnjuješ pogoje za preživljanje).

Do navedenih ugodnosti si kot študent upravičen ne glede na obliko študija, ne smeš pa biti redno zaposlen; imeti odprt s.p.;  vpisan v evidenco brezposelnih oseb; biti poslovodna oseba gospodarskih družb ali direktor zasebnih zavodov. V navedenih primerih, bi še vedno imel status študenta in še vedno bi lahko normalno nadaljeval s študijem, ne bi pa mogel koristiti "študentskih" pravic.

VIŠJEŠOLSKI SISTEM

Višješolski sistem ureja Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) in gre za povsem ločen sistem od visokošolskega. Vpis poteka v dveh prijavnih rokih, z elektronsko prijavo prek spletnega portala eVŠ, na spletni strani Višješolske prijavne službe. Razpis za leto 2025/26 si lahko ogledaš tukaj.

Tudi z vpisom v višjo šolo pridobiš status študenta in s tem vse pravice, ki iz statusa izhajajo. Pravice in ugodnosti iz statusa lahko načeloma uveljavljaš največ tri leta, ne glede na to, ali študiraš redno ali izredno.

Višješolski programi trajajo dve leti, pri čemer z višješolsko diplomo pridobiš nižjo stopnjo izobrazbe, kot ob zaključku visoke šole. Iz tega razloga imajo višješolski diplomanti še vedno možnost brezplačnega vpisa na visokošolski sistem, pod določenimi pogoji pa se lahko vpišejo celo v drugi ali višji letnik fakultete (opravijo prehod). 

Obratno se lahko na višjo šolo vpišejo tudi študenti visokih šol, a pri tem velja omejitev, da se študent v višješolski program ne more vpisati redno, v kolikor je bil na visokošolski program vpisan že 3 leta (takrat je možen le izredni vpis). 

Tudi višješolski sistem predvideva pravico do "bonusa", ki obsega ALI ponavljanje letnika ALI menjavo študijskega programa (39. člen ZVSI). Absolvent po zaključnem letniku višje šole traja 60 dni (in ne 12 mesecev kot je to na visokošolskem sistemu), do njega pa si upravičen, če ne diplomiraš do konca študijskega leta in če nisi že 3 leta koristil statusa študenta v višjem oz. visokošolskem izobraževanju.

Omogočeno je vzporedno izobraževanje po več višješolskih študijskih programih in tudi hkratni vpis na visokošolski zavod, vendar se lahko redno izobražuješ le po enem programu.