Delo

 Pravne podlage za opravljanje dela študentov so:

  • Študentska napotnica
  • Pogodba o zaposlitvi
  • Samostojna registrirana dejavnost (s.p.)
  • Podjemna pogodba
  • Avtorska pogodba


DELO PREKO ŠTUDENTSKE NAPOTNICE

 Preko študentske napotnice lahko delaš, če imaš status študenta, dijaka, ali udeleženca izobraževanja odraslih. Pri tem je starostna omejitev postavljena zgolj za udeležence izobraževanja odraslih, ki lahko preko napotnice delajo le do 26. leta.

 Opravljeno delo se ne šteje v delovno dobo, saj se le-ta neposredno pridobi samo z delom v rednem delovnem razmerju, z delom preko študentskega servisa pa pridobiš pokojninsko dobo, ki se upošteva ob upokojitvi. Poleg tega lahko, na podlagi izpisa o pokojninski dobi, za leta, ko si opravljal delo preko napotnice, ob prvi zaposlitvi uveljavljaš dodatek na delovno dobo.

 Začasno in občasno delo preko napotnice je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prispevke ter dajatve obračuna in poravna posrednik (t.j. študentski servis), ob izvedbi plačila študentu.

 V kolikor si se na posamezno stopnjo študija vpisal pred dopolnjenim 26. letom, pri čemer od vpisa na dodiplomski stopnji ne sme miniti več kot šest let, na podiplomski pa več kot štiri leta, si upravičen do posebne osebne olajšave (ti. študentska olajšava). Olajšave zmanjšajo tvojo davčno osnovo (od katere se odmeri dohodnina), študentska olajšava pa se upošteva izključno za dohodke, ki jih pridobiš na podlagi dela preko študentske napotnice. Več si lahko prebereš v našem prispevku o dohodnini).

 

NEPLAČILO DELODAJALCA

Če delodajalec računa ne plača, je pa študentskemu servisu vrnil oz. potrdil študentsko napotnico, ti lahko študentski servis dolgovani znesek kar nakaže ter nato sam terja delodajalca. 

Problem nastane, če delodajalec napotnice ne vrne oz. ne potrdi, saj ga lahko v takšnem primeru študentski servis zgolj pozove k potrditvi napotnice in k izvršitvi plačila študentu, nima pa pravne podlage, da bi ga neposredno terjal. Zato se včasih lahko spor reši le po sodni poti.

 

POGODBA O ZAPOSLITVI (SKLENITEV REDNEGA DELOVNEGA RAZMERJA)

Gre za pogodbo delovnega prava in najbolj tradicionalno obliko opravljanja dela, ki je tudi v največji meri zakonsko urejena - ureja jo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Posledično nudi najvišjo raven varstva pravic delavcev. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, pri čemer so ključne 4 značilnosti:

  • pogodba je odplačna;
  • delo se opravlja osebno;
  • gre za dalj časa trajajočo delovno aktivnost, pri kateri rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni značilen element (obveznost prizadevanja);
  • vez podrejenosti in vključenost v organiziran delovni proces.

Če so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, si kot delavec upravičen do delovnopravnega varstva, četudi dela ne bi opravljal preko pogodbe o zaposlitvi. Sodišče lahko namreč odredi, da se ti mora vročiti pogodba o zaposlitvi.

 Prispevke za socialno varnost plačuje delodajalec - tako tiste za katere si zavezan ti, kot tudi tiste za katere je zavezan on. S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi si obvezno zdravstveno zavarovan preko delodajalca.

 Redna zaposlitev na možnost rednega/izrednega študija in na sam status študenta ne vpliva, vendar  v tem času ne boš upravičen do pravic, ki iz statusa izhajajo. Več si lahko prebereš v našem prispevku o študiju.


SAMOSTOJNA REGISTRIRANA DEJAVNOST – S.P.

To področje ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Z registracijo s.p.-ja je študent glede uveljavljanja pravic izenačen z zaposleno osebo, kar pomeni, da bo status študenta »izvotljen«.

 Samozaposlene osebe morajo same plačevati prispevke:

  • za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 
  • za zdravstveno zavarovanje, 
  • za starševsko varstvo, 
  • za zaposlovanje, 
  • za poškodbe pri delu in 
  • za poklicne bolezni. 


AVTORSKA POGODBA

Avtorska pogodba je pogodba civilnega prava, ki jo podrobneje ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Sklene se za individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Pri tem avtor na delu obdrži avtorsko pravico, ne pa pravice distribuiranja.

Združljiva je z vsemi drugimi oblikami dela in za razliko od redne zaposlitve in s.p.-ja, ne vpliva na »študentska« upravičenja.

Plačnik prispevkov za zdravstveno zavarovanje (po stopnji 6,36 % od bruto prejetega dohodka iz avtorske pogodbe) ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po stopnji 15,50 % od bruto prejetega dohodka iz avtorske pogodbe) je praviloma naročnik. Če bi imel hkrati sklenjenih več avtorskih pogodb, se prispevki plačajo od vsakega dohodka.

 

PODJEMNA POGODBA

Tudi podjema pogodba, ki jo podrobneje ureja Obligacijski zakonik, je pogodba civilnega prava in se od avtorske razlikuje le po predmetu pogodbe. Sklene se za določen posel (telesno ali umsko delo). 

Tako kot avtorska, tudi podjemna pogodba ne vpliva na »študentska« upravičenja.

Od dohodka, prejetega na podlagi podjemne pogodbe, se prav tako plačujejo tudi davki in prispevki. Obdavčljivi dohodek je bruto dohodek, zmanjšan za priznane stroške (10%) ter prispevke za pokojninsko in invalidsko (15,5%) ter zdravstveno zavarovanje (6,36%), ki jih je zavezan plačati podjemnik. Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53%) in prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85%) ter zdravstveno zavarovanje (6,63%) je dolžan plačati naročnik.