Socialna varnost

OBVEZNOST PREŽIVLJANJA (s strani staršev)

Preživninsko obveznost staršev do otrok določa 183. člen Družinskega zakonika (DZ). Starši so te načeloma dolžni preživljati do 18. leta starosti, kot študenta visokošolskega, ali višješolskega študija pa tudi po polnoletnosti, a najkasneje do tvojega 26. leta starosti. Pri tem se moraš redno šolati (to ne pomeni, da ne smeš biti vpisan izredno, ampak da moraš redno opravljati svoje študijske obveznosti), ne smeš biti redno zaposlen in ne smeš biti vpisan v evidenco brezposelnih oseb.

Navadno starši otroke preživljajo tako, da jim v naravi zagotavljajo potrebščine za življenje. Kadar jih ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, morajo prispevati preživnino v mesečnem znesku. O preživljanju se lahko s straši sporazumeš in to formalizira v obliki notarskega zapisa. Če starši opuščajo svojo obveznost preživljanja, lahko preživljanje zahtevaš s tožbo pred pristojnim okrožnim sodiščem in v tem primeru bo preživljanje formalizirano z odločbo sodišča.

 V kolikor zavezanec pravnomočno dosojene ali določene preživnine ne plačuje oz. jo plačuje neredno, si lahko upravičen do nadomestila preživnine, ki ga zagotavlja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Neplačilo preživnine pomeni, da je preživninski zavezanec tri mesece zaporedoma ni plačal oziroma preživnino plačuje neredno, kar pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine. Takrat lahko ti oz. tvoj zakoniti zastopnik, vloži zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine. Sklad nato izplačana nadomestila terja od preživninskih zavezancev. Več o postopku uveljavljanja si lahko prebereš tukaj.

SKUPNO / LASTNO GOSPODINJSTVO

 Ko dolžnost preživljanja preneha, ne šteješ več za vzdrževanega družinskega člana in nisi več del skupnega gospodinjstva – ne glede na to, ali še živiš s starši ali ne. Po dopolnjenem 26. letu se bo torej avtomatsko štelo, da imaš lastno gospodinjstvo.

Lastno gospodinjstvo posledično pomeni tudi, da se pri ugotavljanju materialnega položaja za pridobitev pravic iz javnih sredstev upoštevaš samo ti oz. samo tvoji dohodki in premoženje, ne pa tudi dohodki in premoženje tvojih staršev in ostalih družinskih članov (povsod kjer imamo pogoj materialnega cenzusa – denarna socialna pomoč, državna štipendija, bivanje v študentskem domu…).

 PAZI: Za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane veljajo posebni pogoji! Kot vzdrževanega družinskega člana te lahko uveljavljajo tudi po 26. letu, če si se vpisal na študij do 26. leta starosti (največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij).

Lastno gospodinjstvo se lahko izjemoma vzpostavi predčasno, v primeru sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, ali družinskega nasilja.

DRUŽINSKA POKOJNINA

 Družinska pokojnina je mesečno nadomestilo v višini deleža pokojnine, ki jo je ali bi jo prejemala preminula oseba in se izplača njenim najbližjim sorodnikom. To področje ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), v členih 55-62. 

 Kot otrok si do družinske pokojnine po starših upravičen do dopolnjenega 15. leta oz.  do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Slednje je povezano z dolžnostjo preživljanja s strani staršev – če preživninska dolžnost staršev preneha, do družinske pokojnine več nisi upravičen.

 V kolikor  v letu izgube starša ne izpolnjuješ pogojev za vpis v višji letnik šolanja, imaš pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta. Pokojnino lahko pridobiš oz. obdržiš tudi med prekinitvijo šolanja zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, do dopolnjenega 26. leta starosti, če si s šolanjem nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.

Vlogo vložiš na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - najdeš jo lahko tukaj.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

 Področje zdravstvenega zavarovanja ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). 

 Če nisi sam zavarovanec, si lahko zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta oz.  do konca šolanja, vendar največ do konca šolskega oz. študijskega leta, v katerem dopolniš 26 let. Od takrat naprej si moraš zdravstveno zavarovanje kriti sam.

 Zdravstveno zavarovanje si lahko urediš na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

DENARNA SOCIALNA POMOČ

 Pogoje za pridobitev pravice do DSP določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Namenjena je tistim, ki zase in za svoje družinske člane, ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka, iz razlogov na katere ne morejo vplivati.

 Osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 494,09€ - do DSP boš upravičen, če tvoj dohodek ne dosega te zakonsko predpisane meje in če izpolnjuješ druge zakonske pogoje. Pri tem se upoštevajo dohodki (med drugim tudi priložnostni dohodki, kamor uvrščamo študentsko delo) prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge. Tabelo z informativnimi višinami DSP lahko najdeš na spletnem portalu gov.si.

Dokler šteješ za vzdrževanega družinskega člana, se pri ugotavljanju tvojega materialnega položaja upoštevajo tudi dohodki in premoženje tvojih družinskih članov (staršev; sorojencev, ki so jih še dolžni preživljati). Ko več ne šteješ za vzdrževanega družinskega člana oz. imaš svoje lastno gospodinjstvo, pa se pri ugotavljanju tvojega materialnega položaja upoštevajo le tvoji lastni dohodki in premoženje (v kolikor si poročen, ali imaš otroka, se pri izračunu upoštevajo tudi partner/partnerka in otrok).

 Po dopolnjenem 26. letu starosti bodi pozoren na to, da moraš, v kolikor imaš status študenta, biti vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve. V nasprotnem primeru gre namreč za krivdni razlog, na podlagi katerega ne boš upravičen do DSP – šteje se, da svojega primera socialne ogroženosti, ne rešuješ aktivno.

 Vlogo za uveljavitev DSP lahko najdeš tukaj, za več podrobnosti o svojem konkretnem primeru, pa se obrni na krajevno pristojni center za socialno delo.